Med obleganjem Leningrada, enem najhujših vojaških spopadov v zgodovini, je umrlo približno 1,5 milijona ljudi. Mesto, odrezano od preostale Rusije, je postalo pekel lakote, mraza in smrti. Trupla so ležala na ulicah, pokopavali so jih v množične grobove, prebivalci pa so v obupu uživali vse, kar bi jim lahko omogočilo preživetje.
Med tistimi, ki so se borili za življenje, je bila tudi Marija Ivanovna Šelomova Putina, mati sedanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina. Domnevali so, da je umrla od lakote, a jo je stokanje iz kupa trupel rešilo gotove smrti.
Leningrad je bil nekoč kulturno in industrijsko središče Sovjetske zveze, a je Hitler leta 1941 odločil, da ga izbriše z zemljevida. Nemške sile so mesto obkolile in prekinile vse oskrbovalne poti, civilisti pa so bili obsojeni na dolgotrajno trpljenje. Obroki so se zmanjševali do te mere, da so ljudje preživljali z nekaj gramov kruha dnevno, v obupu so se zatekali k kuhanju usnja, uživanju podgan, hišnih ljubljenčkov, celo kanibalizmu. Lakota in bolezni so uničevale prebivalstvo, kar je na krut način zaznamovalo tudi Putinovo družino, navaja portal Daily Mail.
V času obleganja je Marija Putina izgubila sina Viktorja, ki je umrl za davico v posebni ustanovi, kamor so oblasti pošiljale otroke v upanju, da jih bodo lahko bolje prehranjevale. Njegova smrt je bila le ena izmed neštetih tragedij, ki so se zgrnile nad prebivalce takratnega Leningrada.
Njen mož, Vladimir Spiridonovič Putin, je bil ranjen med boji v okolici mesta, a je preživel. Preizkušnje družine Putin so bile del širše zgodbe neizmernega trpljenja, ki ga je povzročilo obleganje.
Ta zgodovinska travma je nedvomno vplivala na Putinovo zaznavanje sveta in oblikovanje njegove osebnosti. Mnoge analize ruskega voditelja kažejo, da v sebi nosi mentaliteto preživetja, ki jo je podedoval iz generacije, ki je izkusila grozote vojne. Ideja nepopustljivega boja za obstanek in neusmiljene moči se zrcali tudi v njegovi politiki, kar je razvidno iz njegovega odnosa do Zahoda in brutalnosti vojne v Ukrajini. Zgodovinski odmevi trpljenja Petrograda so tako še danes prisotni v Putinovi viziji Rusije in njenih geopolitičnih potez.
Obleganje Petrograda je bilo eno najtemnejših poglavij druge svetovne vojne, a hkrati primer človeške vzdržljivosti in nepopustljivosti. Putinova osebna zgodovina, zaznamovana s preživetjem njegove matere in smrtjo starejšega brata, je le delček širše zgodbe, ki še vedno meče senco na sodobno Rusijo in njenega voditelja.
A. H.