“Če vse to drži, je skrajni rok, da se vsi skupaj zavemo, v kakšni obliki države in pravnega sistema živimo, da so torej narkokarteli in ostali segmenti nelegitimnih ad hoc struktur prevzeli bistveni del oblasti, ne le pravosodne, temveč tudi zakonodajne”, je zastaranje primera Balkanski bojevnik, novo sodne sramote, komentiral nekdanji sodnik Zvjezdan Radonjić.
Primer Balkanski bojevnik, kjer so obtoženim očitali trgovanje z drogo, je zastaral. O edinem obtoženem, ki krivde ni priznal in je prestajal zaporno kazen, je mogoče po poročanjih pričakovati, da bo vložil še odškodninsko tožbo proti državi.
Tožilstvo je obtoženim v zadevi Balkanski bojevnik očitalo, “da so v različnih vlogah v Sloveniji, Italiji, Srbiji in Črni gori organizirali hudodelsko združbo, ki je vsaj v letih 2008 in 2009 na območju Italije hranila in prodajala kokain, še prej pa so večkrat organizirali prevoz kokaina iz Južne Amerike, predvsem Urugvaja, v Evropo“.
Vpletenim v zadevi Balkanski bojevnik je bila prostost odvzeta leta 2010. Na račun izločitve dokazov je bil večina leta 2012 obtoženih spoznana za nedolžne, a je višje sodišče po pritožbi tožilstva nato razveljavilo omenjeno sobo. Na naslednjem sojenju je prišlo do obsodbe, nato pa je višje sodišče večini znižalo njihove zaporne kazni.
Novembra 2021 je vrhovno sodišče razveljavilo obsodilno sodbo, slednja je namreč slonela na dokazih, ki so jih policisti po njihovem mnenju pridobili nezakonito. Zadeva bi se morala sodeč po odločbi vrhovnega sodišča končati v roku dveh let. Čeprav je bila po sklepu sodišča vpeljana sprememba zakonodaje, s katero se je zastaralni rok podaljšal na dobo petih let, pa slednje na omenjeni primer ni imelo vpliva.
Pričakovana vložitev odškodninske tožbe proti državi
Đemajlija Mandjuka je edini od skupno 12 obtoženih, ki je v zadevi vztrajal pri nedolžnosti. Na drugem, ponovljenem sojenju, je bil obsojen na zaporno kazen, ki jo je tudi prestal v dolžini treh let. Po sojenju v mesecu aprilu je bil oproščen, sredi januarja letos pa je po navedbah Večera prejel sklep o zastaranju primera. Kot poroča medij, je pričakovati, da bo Mandjuka zaradi zaporne kazni, ki jo je odslužil, vložil odškodninsko tožbo proti državi.
Zgolj kozmetične spremembe v pravosodju ne prinašajo veliko
Za komentar v zvezi z zastaranjem v primeru Balkanski bojevnik smo se odločili povprašati nekdanjega sodnika dipl. iur. Zvjezdana Radonjića, ki je povedal, da zastaranje omenjene zadeve “ni mogoče označiti drugače kot nadaljnjo sramoto slovenskega sodstva ter dokaz, da zgolj kozmetične spremembe v pravosodju ne prinašajo veliko”.
Tokrat je v sramoto po njegovih besedah vpleten tudi zakonodajalec, “ki je določil izrazito kratek rok za dokončanje zadev po razveljavitvi na tretji stopnji, katerega je kmalu zvišal na razumno mero, toda pustil grenak priokus, ali je morda bila zakonska sprememba namenjena ravno zagotovilu, da balkanski bojevniki ne bodo odgovarjali. Če vse to drži, je skrajni rok, da se vsi skupaj zavemo, v kakšni obliki države in pravnega sistema živimo, da so torej narkokarteli in ostali segmenti nelegitimnih ad hoc struktur prevzeli bistveni del oblasti, ne le pravosodne, temveč tudi zakonodajne”, je zaključil Radonjić.
Bo brez epiloga tudi primer sojenja Kavaškemu klanu?
Marsikdo se ob zastaranju primera Balkanski bojevnik sprašuje, kje vse se bo zgodil podobni scenarij. Ne pozabimo, da trenutno denimo še poteka sojenje proti slovenski celici Kavaškega klana, ki sicer slovi po svoji brutalnosti. Po navedbah policije in specializiranega državnega tožilstva je slednja delovala od leta 2018. V Italiji, Španiji, Srbiji, Nemčiji, Avstriji, na Nizozemskem in Hrvaškem je imela močne povezave. Maja 2022 je uspelo policiji v sodelovanju z varnostnimi organi iz tujine presekati močno prepredene lovke Kavaškega klana.
Po več opravljenih hišnih preiskavah v Mariboru, Ljubljani, Kranju in Kopru je zaradi tihotapljenja 790 kilogramov kokaina, 2249 kilogramov konoplje, 96 kilogramov hašiša, 10 kilogramov heroina in 30 litrov amfetaminske baze sledilo pridržanje več kot 60 osumljencev, proti 24 pa je tožilstvo vložilo obtožnico. Kot smo poročali, sta se dve osebi dogovorili, da bosta sodelovali kot priči v nadaljnjem postopku proti tej skupini in si s tem zagotovili nižjo kazen. Ena od prič je povedala, da ji je bilo po potrebi naročeno tudi ubijanje.
V omenjenem primeru je bilo ugotovljeno, da je uslužbenka na tožilstvu nekatere člane kriminalne združbe obvestila o načrtovanih preiskavah. Policijskemu prijetju sta se tako izognila pomembna člana kriminalne združbe, in sicer Luka Arapovič in Blaž Kadivec. Slednjega so nato uspeli aretirati v Kataloniji in ga predali Sloveniji, a zanimivo, ubežnika so skoraj pozabili zaslišati. Marsikoga je avgusta lani razburilo, ko je odjeknila novica, da je sodišče po plačilu nizke varščine (5 tisoč evrov) izpustilo nekatere obtožene v zadevi Kavaški klan.
Ž. N.