Iz opozicijskih vrst tako imenovane koalicije KUL lahko poslušamo o tem, kako naj bi bila vlada kriva za slabo epidemiološko sliko in nizko precepljenost proti covidu. Pravijo, da so sami vseskozi spodbujali k cepljenju, a podatki raziskave, ki jo je za Domovino naredil Episcenter, kažejo, da očitno nekatere stranke KUL-a k cepljenju ne zmorejo prepričati niti svojih volivcev, kaj šele druge. Stranki LMŠ in Levica imata namreč najmanj naklonjenih cepljenju.
Po podatkih NIJZ-ja je trenutno cepljenih s prvim odmerkom 1.182.060 ljudi, z vsemi odmerki pa 1.109.508 ljudi. S poživitvenim odmerkom je trenutno največ cepljenih v starostni skupini 90+ let in 85-89 let. Največja precepljenost z obema odmerkoma je v zasavski in koroški statistični regiji.
58 odstotkov vprašanih je po podatkih ankete zatrdilo, da so naklonjeni cepljenju, pri čemer je desetina teh že cepljenjih. Slaba četrtina vprašanih je izrazito nenaklonjena cepljenju. Največjo naklonjenost je mogoče zaslediti v najstarejši starostni skupini. Primerjalno gledano s starostjo zanimanje za cepljenje nekoliko upada. Cepljenju so izrazito bolj naklonjeni moški kot ženske in tisti posamezniki z višjo, visoko ali še višjo izobrazbo in srednješolsko izobrazbo.
Volivci strank NSi in SDS najbolj naklonjeni cepljenju
Če si naklonjenost k cepljenju pogledamo na podlagi strankarske pripadnosti, lahko vidimo, da je največji delež naklonjenih cepljenju zaslediti med simpatizerji koalicijskih strankah NSi in SDS. Precej visok delež naklonjenih cepljenju je zaslediti med naklonjenimi stranki SD. Povsem drugačna zgodba pa je, ko gre za stranki LMŠ in Levica. Zgolj dobra polovica je namreč takšnih, ki so naklonjeni cepljenju. 27 odstotkov volivcev LMŠ je cepljenju izrazito nenaklonjena. Med volivci Levice delež le teh predstavlja 35 odstotkov.
Omenjeni podatki, ki izhajajo iz raziskave Episcentra, so v nasprotju s splošnim prepričanjem in trditvami nekaterih medijev češ, kako naj bi bilo najbolj problematično v vrstah privržencev koalicijskih strank. S čimer želijo prikazati, kako neučinkovita naj bi bila vlada pri preprečevanju svojih podpornikov, kaj šele drugih. Vse v znamenju političnega boja in prihajajočega super volilnega leta, kjer bodo na strani KUL-a želeli pokazati, kako naj bi sami predstavljali primerno alternativo aktualni vladi.
Ker se stranke KUL-a obnašajo izrazito destruktivno, povsem drugače kot opozicije drugod, je vlada primorana sama nagovarjati k cepljenju in spoštovanju ukrepov, ki so namenjeni zajezitvi širjenja virusa. To predstavlja oteženo nalogo, saj gre za kompleksen problem, ki zadeva prav vsakega izmed nas. Če bi vse stranke enotno pozivale k cepljenju, bi se delež teh nenaklonjenih cepljenju med pripadniki strank LMŠ in Levica zmanjšal.
Izsledki, ki izhajajo iz raziskave, kažejo, da leva opozicija nikakor ne more valiti vse krivde na vlado in se sprenevedati, kako sami ne nosijo soodgovornosti za nastalo situacijo.
Sara Kovač