Lilia Japarova je preiskovalna novinarka pri Meduzi, neodvisni ruski novinarski hiši s sedežem v Rigi v Latviji. V svojem članku za New York Times je zapisala, kako so jo uredniki novembra 2022 prosili, naj bo zelo previdna pri tem, kaj je in pije, ter naj preneha naročati hrano iz restavracij. Naslov njenega eseja v ameriškem časopisu je bil: “Vladimir Putin dela nekaj, kar nihče na svetu ne opazi”.
Japarova pripoveduje: “Nisem veliko razmišljala o tem, a kmalu sem spoznala, kako pomembni so bili njihovi nasveti, ko je le mesec dni kasneje moja kolegica Elena Kostjučenko odkrila, da so jo v Nemčiji zastrupili. Šlo naj bi za poskus atentata s strani ruske države.”
Medtem so takšne zgodbe postale vse pogostejše. Lani so v Češki nadlegovali preiskovalno novinarko Alesjo Marohovskajo, februarja pa so v Španiji našli prestreljeno truplo ruskega pribežnika Maksima Kuzminova. V obeh primerih se domneva, da je bil vpleten Kremelj. Ruski opozicijski aktivisti se zavedajo, da so tarče ruskih obveščevalnih služb tudi, ko so v izgnanstvu.
Vendar niso v nevarnosti le novinarji, temveč tudi na stotine tisoč običajnih Rusov, ki so zapustili svoje domove, ker niso želeli imeti ničesar z vojno Vladimirja Putina ali pa so bili izgnani, ker vojne niso dovolj podprli. Te disidente nizkega profila nadzirajo in ugrabljajo, vendar se to dogaja tiho, daleč od oči javnosti in pogosto s tiho privolitvijo – ali pa nezadostno preprečitvijo – držav, v katere so zbežali. “To je najhujše: Kremelj po vsem svetu lovi navadne ljudi, vendar se zdi, da za to nikogar ne skrbi,” piše Japarova.
Od začetka vojne v Ukrajini Japarova zbira informacije o tem, kako Rusija preganja svoje nasprotnike. Njeni viri so ljudje, ki so preživeli ugrabitve in nadzor, pa tudi vodje ruske diaspore po svetu ter aktivisti za človekove pravice. “Kremelj seveda zanika vsakršno vpletenost ter trdi, da ne more komentirati dogajanja z ljudmi v drugih državah. A dokazov je vedno več.”
“Gre za globalno operacijo”
V Kazahstanu so na zahtevo Moskve aretirali trenerja, ki je v lokalnem zaporu znorel. V Črni gori je bila po nalogu Rusije in izvedbi Interpola aretirana oskrbnica starejših oseb. V Armeniji so obmejni policisti aretirali učiteljico, ker je učencem pripovedovala o ruskih zločinih v Buči. Med tarčami Kremlja so se znašli tudi lastnik trgovine z igračami, industrialec in punk rocker. Gre za globalno operacijo, pripoveduje Japarova.
“V Veliki Britaniji opazujejo izgnance, na opozicijskih dogodkih v Londonu pa je prisotnih veliko agentov, je povedala Ksenija Maksimova, aktivistka proti Kremlju. Ruski obveščevalci nadzirajo diaspore v Nemčiji, na Poljskem in v Litvi, pravi Evgenij Smirnov, odvetnik, ki se ukvarja s primeri izdaje in vohunjenja. Izgnancem grozijo tudi v Rimu, Parizu, Pragi in Istanbulu. Seznam je dolg,” piše.
Prebrisane metode, ki jih uporabljajo agenti
Novinarka nadaljuje z opisovanjem metod, ki jih uporabljajo ruski agenti. Lev Gyammer, izgnani aktivist na Poljskem, že dve leti prejema sporočila, domnevno od svoje matere: “Levuška, sin, tako te pogrešam, kdaj me boš obiskal?” Lev ta sporočila ignorira, saj je njegova mati umrla pred petimi leti. Drug ruski izseljenec je verjel, ko mu je skrbnica njegovih staršev po telefonu povedala, da je v njihovi hiši izbruhnil požar. Pohitel je domov iz Finske, a so ga takoj aretirali in mučili v zaporu. Požara seveda nikoli ni bilo.
Nekatere države sodelujejo pri tem
Države, v katerih so disidenti našli zatočišče, so pogosto sostorilke. “Včasih lokalni policisti izvajajo nadzor v imenu ruskih kolegov. V Kazahstanu lokalne posebne službe pomagajo Rusiji ujeti ljudi, ki se izogibajo mobilizaciji. V Kirgiziji policija uporablja tehnologijo za prepoznavanje obrazov, da bi odkrila tiste, ki jih išče Kremelj.”
Mnogi Rusi v tujini so ranljivi in nimajo zaščite, pravi novinarka. Skupina civilnih družb je sicer poleti 2023 poslala peticijo Evropskemu parlamentu za pomoč tistim, ki so zavrnili boj v Putinovi vojski, da bi dobili dokumente, vendar ni bilo odgovora. Politični azil se zavrača ne le tistim, ki se izogibajo rekrutaciji, ampak tudi aktivistom, včasih z argumenti, da je situacija v Rusiji normalna in da lahko računajo na pošteno sojenje.
“Največja nevarnost je, da svet popolnoma pozablja na te ljudi in na to, zakaj so sploh zapustili svojo domovino,” zaključi Japarova.
A. G.