Razkrivamo, kako je proti osamosvojitvi deloval Miha Kovač

Miha Kovač, nekdanji odgovorni urednik Mladine, urednik v založbi DZS in v Mladinski knjigi, danes pa profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani, je eden tistih, ki je s svojimi prispevki poskrbel za vse drugo kot podporo Sloveniji in Slovencem v času osamosvajanja.

V svojih zapisih v mesecih pred osamosvojitvijo ni pozabil večkrat poudariti negativnih posledic, ki bi jih samostojnost lahko prinesla za Slovenijo. Tako je na primer dejal, da je ”pretirana fascinacija nad Zahodno Evropo lahko še kako škodljiva,” (Mladina, 22. januar 1991).

Najbolj direkten zapis, ki je dokazal, kakšno mnenje je imel Kovač o osamosvojitvi, pa predstavlja naslednji citat:

Drugače povedano, vera, da bo Slovenija postala samostojna le, če bomo Slovenci dovolj trdni, nas lahko pripelje do mednarodne izolacije, kaosa in končno do tega, da bi se morali na kolenih vračati v Beograd: lepšega dokaza, da se lahko človek samostojno odloči le o samomoru, o vsem drugem pa se mora dogovarjati, si seveda ne bi mogli želeti.

Redno je kritiziral vse poskuse Demosa za osamosvojitev. Med drugim je zapisal, da si je Demos zaradi napačnega razumevanja koncepta suverenosti otežil pogajanja o razdružitvi. ”Tako so tudi na skupščinski razpravi o osamosvojitvenih zakonih delegati poudarjali, da se moramo odcepiti, če nočemo, da nam usodo krojijo drugi; obnašali so se, kot da je suverenost Slovenije odvisna zgolj od njihove svobodne volje in od ničesar drugega,” je objavil v Mladini 14. maja 1991.

Kovač je bil prepričan, da bi Slovenija z osamosvojitvijo dobila sloves države, ki ovira evropsko integracijo. Postaviti bi namreč morali mejo na Kolpo. ”S tem bi nastala državna meja tam, kjer je nikoli ni bilo. To bi bil ravno obraten proces od združevanja Nemčije. Če je tam spreminjanje meddržavnih meja pospešilo pretok kapitala do ljudi, bi ga tu otežilo: Sloveniji se torej obeta sloves države, ki ovira evropsko integracijo,” je zapisal v istem članku v Mladini.

Maruša Gorišek