Dolg proračuna je v Sloveniji sredi letošnjega leta znašal 27,9 milijarde evrov, kar predstavlja 71,3 odstotka BDP-ja. Podatke je razkrilo poročilo o poslovanju države v prvi polovici letošnjega leta. Kot poroča spletnicasopis.eu sicer letos ne bo dodatnega zadolževanja, trdijo na finančnem ministrstvu, obljubljajo pa še delna odplačila dolgov. Zanimiv pa je predvsem graf o zadolževanju Slovenije po letu 2000, ki so ga razkrili na finančnem ministrstvu in ki ga je na svoji spletni strani objavil raziskovalni novinar Peter Jančič. Graf razkriva, da je bil državni dolg v času prve vlade Janeza Janše med leti 2004 in 2008 na najnižji točki v novem tisočletju, saj je predstavljal zgolj 18,9 odstotka BDP-ja.
Leta 2004, ko je desna vlada nastopila s svojim delom po desetletni vladavini LDS-a, je državni dolg predstavljal še 24,1 odstotka slovenskega BDP-ja. Vseeno pa vsa ta leta režimski mediji manipulirajo s slovensko javnostjo, saj na levici še vedno velja prepričanje, da je bila država najbolj zadolžena v času prve Janševe vlade, kar pa velja zgolj za javni dolg, na katerega vlada ni imela pravega vpliva. Takšno zadolževanje posameznikov in slovenskih podjetnikov v tujini je bilo namreč posledica tedanje zelo ugodne gospodarske klime. Z drugimi besedami, zasebniki so se zadolževali, ker so se pač lahko.
Kot razkriva spletnicasopis.eu, podatki o realizaciji državnega proračuna v obdobju od 1. januarja do 30. junija 2017 kažejo, da je država zbrala štiri milijarde in 551 milijonov evrov, kar je za 9,1 % več kot v istem obdobju lani in pomeni 51,4-odstotno realizacijo glede na sprejeti proračun 2017. Po drugi strani je država v prvi polovici leta porabila štiri milijarde in 486 milijonov evrov oziroma 47,1 % načrtovanega. V primerjavi z istim obdobjem lani je bilo torej porabljenih 75,9 milijona evrov manj.
Evropska unija dopušča dolg največ v višini 60 milijonov evrov
A kaj nam kažejo rezultati finančnega ministrstva? Zaradi rasti BDP-ja ima seveda Slovenija višje prilive, zato bi morala Slovenija izboljšanje gospodarske klime v državi aktivno izkoristiti za zmanjševanje dolga. Ob tem je namreč smotrno izpostaviti, da država plačuje za vsak dolg milijardo obresti na leto, zato bi se moral dolg zmanjševati, a se je v prvi polovici leta 2017 glede na leto prej celo zvišal za tri odstotne točke.
Seveda moramo vzeti v zakup, da naj bi država do konca leta še zmanjšala dolg, a je vprašanje, v kolikšni meri bo vlada realizirala svoje načrte. V vsakem primeru pa je državni dolg absolutno previsok, saj Evropska unija dopušča dolg v višini največ 60 odstotkov BDP-ja. Za takšne kršitve javnega zadolževanja so sicer predvidene sankcije, ki pa jih Evropska unija ne izvaja dosledno.
Levica ponavlja zgodbo iz Jugoslavije: Zadolžuje naše prihodnje generacije
Poraja se vprašanja, kako dolgo bo večina naše politike, medijev in drugih medijskih dreserjev ignorirala neizprosno govorico številk, ki so najbolj otipljiv dokaz rezultatov gospodarjenja. Sodeč na tabelo, ki jo je prikazal finančno ministrstvo, je namreč slovenska država najnižji dolg državnega proračuna (pod 20 odstotkov BDP-ja) dosegla davnega leta 2008, preden je levica z zrežiranim konstruktom Patrije desno vlado vrgla z oblasti.
Tako pa se še vedno manipulira s celotnim javnim dolgom, državnim in javnim. Če je bil zaradi ugodne gospodarske klime javni dolg v času Janševe vlade najvišji, to ni podatek, ki bi ga enačili z državnim dolgom in ki ga za merjenje uporabljajo mednarodne institucije.
L. S.