Agresivni medijski pogrom Golobove vlade proti zdravnikom in neuspešna reforma zdravstva dajeta katastrofalne rezultate. Zagotavljali so, da bodo imeli posluh za stroko, a je zdaj niti malo ne upoštevajo, ko je ta ves čas opozarjala na hude posledice. Odhodi specialistov, odhodi zdravnikov, nezaslišano dolge čakalne vrste in vedno večje število pacientov, ki ne vedo več, na koga naj se obrnejo. Vse to simbolizira Golobovo “zmago” nad zdravniki.
Golobova zdravstvena reforma se je izkazala za veliko farso. Vlada je skušala zadeve “rešiti” z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti in ignorirala poznavalce področja, ki so opozarjali na črn scenarij, ki se zdaj dogaja pred našimi očmi.
Še več, premier Golob je že pred letom dni napovedoval, da bo slovenski zdravstveni sistem s 1. januarjem bolj dostopen, kot je bil prej, čakalne dobe pa se bodo skrajšale. Vsak bo imel tudi svojega zdravnika, do specialista bodo ljudje prišli v 30 dneh, je obljubil. A zgodilo se je natanko to, kar se zgodi z vsemi Golobovimi napovedmi – se preprosto sfižijo.
“Zaradi kadrovske-prostorske stiske smo začeli paciente, ki so dovolj bolni za hospitalizacijo, pošiljati domov z napotnico pod nujno. Torej, gredo domov za 12–16 ur in se vrnejo in ponovno poskusijo srečo za sprejem. Pa kam smo prišli,” je zdravstveno krizo komentiral profil na X, ki sodeč po opisu profila deluje v zdravstvu.
Odhodi v zdravstvenih domovih po Sloveniji
O odhodih zdravnikov poročajo iz celotne Slovenije. Šempeter, Slovenska Bistrica, Tolmin, Lenart je le nekaj krajev, kjer je neposredno viden razpad zdravstva. Zdravstveni dom Lenart se sooča s kadrovsko krizo, saj 14. novembra odhaja še druga zdravnica družinske medicine, kar pomeni, da bo brez izbranega zdravnika ostalo 2800 ljudi. Namestnica direktorja ZD Lenart, Klavdija Dvoršak, je potrdila, da so ostale ambulante že polne. K temu so prispevali tudi preobremenjenost zdravnikov, ki poleg rednih ambulant izvajajo še urgentno službo, in splošno pomanjkanje zdravnikov v Sloveniji. Direktor ZD Lenart Jožef Kramberger je iz osebnih razlogov prav tako podal odstopno izjavo.
ZD Lenart pokriva šest občin s skupno približno 20.000 prebivalci, večina teh pacientov pa sedaj ostaja brez možnosti novega zdravnika v Lenartu, saj so ostale ambulante že polne. O tem odhodu direktorja ZD je pisal tudi režimski portal Necenzurirano, ki sodeč po zapisu odhode zdravnikov slavi kot “Golobovo zmago” nad zdravniki. To je prepoznal politični analitik Mitja Iršič, ki je ob tem zapisal: “Odlazkovi cenzurirani bi rekli: Golob je dobil vojno z zdravniki!”
Odhodi specialistov
Zdravniki so v preteklosti večkrat opozorili, da bo predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti povzročil odhode zdravnikov iz javnega zdravstvenega sistema, kar bi ogrozilo obravnavo najbolj kompleksnih zdravstvenih primerov. Predstojnica dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, Tanja Planinšek Ručigaj, je za medije že pred meseci opozorila, da bi ob sprejetju zakona kliniko zapustila tretjina dermatovenerologov, kar bi podaljšalo čakalne dobe. Direktorica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Tatjana Jevševar je prav tako nedavno izpostavila, da iz javnih zdravstvenih zavodov že odhajajo zdravniki nekaterih posebnosti, kot so radiologi, kar ovira zagotavljanje neprekinjene oskrbe.
Čakalne vrste v Slovenski Bistrici
Začetek oktobra so v Slovenski Bistrici zaznamovale dolge čakalne vrste za vpis k osebnemu zdravniku, kar je sprožilo val ogorčenja med prebivalci. Občani, ki so vajeni hitrega dostopa do zdravstvenih storitev, so ure in ure čakali, da se vpišejo k osebnemu zdravniku.
Prebivalci se soočajo s pomanjkanjem osebnih zdravnikov, kar se še poslabšuje z zapiranjem ambulante in selitvijo zdravniškega osebja. Na primer, ambulanta v Celju je začasno zaprta, pacienti pa so preusmerjeni v Vojnik, kar predstavlja težavo za starejše in manj mobilne ljudi. V Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica primanjkuje zdravnikov, zaradi česar so nekatere ambulante zaprte ali preusmerjene. Kljub vladnim željam po izboljšanju stanja in zmanjšanju čakalnih vrst prebivalci še vedno čakajo na konkretne ukrepe.
Več kot 230 tisoč žensk brez ginekologa
Več kot 230.000 deklet in žensk v Sloveniji, starih 13 let ali več, trenutno nima izbranega ginekologa. Strokovnjaki opozarjajo na težave, kot sta starostna struktura v primarni ginekologiji in zmanjšan obseg dela zaradi pomanjkanja kadra. Ginekologinja Mojca Grebenc je izpostavila, da je iskanje prostega ginekologa postalo težavno, ženske pa so tako prisiljene iskati zdravnike v drugih krajih ali celo na drugem koncu Slovenije. Obstaja nevarnost, da bi v prihodnjih petih letih zaradi upokojitev še dodatnih 200.000 žensk ostalo brez ginekologa.
Zmaga Goloba nad zdravniki ali poguba naroda?
Kako drugače si razlagati razpad zdravstva, kot pa tako, da je Golobovi vladi popolnoma vseeno, koliko in kakšne posledice to pusti za sabo? Govorimo o ljudeh, ki plačujejo tako obvezno kot dodatno zdravstveno zavarovanje, na koncu pa ostanejo brez zdravnika in zdravstvene oskrbe, za katero plačujejo. Javno zdravstvo je možno samo še ob kompenzaciji koncesionarjev in državnega zdravstva. Rešitev se po eni strani kaže v izboljšanju produktivnosti v zdravstvu, kar je mogoče doseči z drugačnimi standardi. Gre za stare predloge Fidesa. Na nekaterih področjih so prenizki standardi za delo, ponekod pa prihaja do preobremenjenosti. Obenem pa je treba vedeti, da je popolnoma vseeno, kdo dejavnost opravlja. Ključno je samo to, da so ljudje pozdravljeni – a ne za Vlado Roberta Goloba – ta več kot očitno razpad zdravstva vidi kot simbol zmage nad zdravniki, pa četudi za ceno naših življenj.
T. B.