Okoljska politika je postala središče za oblikovanje preostalih politik in strategij na državni in evropski ravni. Vedno širši je tudi družbeni dialog na temo trajnosti in razvoja, čeprav vanj niso vedno vključeni vsi ključni deležniki. Bomo na račun neupoštevanja stroke v Sloveniji plačevali visoko ceno na področju stagnacije gospodarstva in nekonkurenčnosti, saj v Sloveniji veljajo zahteve, ki jih drugje v EU ni?
Takšna vprašanja prihajajo prav z vrha Gospodarske zbornice Slovenije. Direktorica GZS – Službe za okolje, podnebje in energijo Antonija Božič Cerar je na letošnjem Okoljskem dnevu gospodarstva postavila vprašanje: »ali smo na pravi poti, da imamo v Sloveniji posebna pravila, ki odstopajo od EU zakonodaje in slovenska podjetja pogosto postavljajo v neenakopraven položaj napram tujim tekmecem.« Osnovo takšnih debat in vprašanj predstavlja nedavno sprejeta novela Zakona o varstvu okolja, ki je bila v večji meri sprejemanja uperjena proti Alpacemu Cement (nekdanjemu Salonitu Anhovo) in je mejne vrednosti izpustov za cementarne zaostrila do te mere, da so ti neskladni z zakonodajo EU in BAT standardi, saj izenačuje dve različni tehnologiji. Da je to iz tehničnega vidika neizvedljivo, iz pravnega pa najmanj sporno so že v postopku sprejema poudarjali strokovnjaki iz obeh področij. Božič Cerar je poudarila tudi najnovejše spremembe direktive o industrijskih emisijah, potrjene v aprilu 2024, ki predvsem od industrije zahteva temeljito preobrazbo do leta 2050. Poudarila je, da je cilj sprememb » čista, krožna in podnebno nevtralna industrija.« Da to dosežemo bomo industriji, za katero Evropska komisija meni, da je za prihodnost Evrope nepogrešljiva, morali pomagati na tem prehodu, ne pa jo ovirati.
Zakaj v Sloveniji velja nekaj čemur evropska zakonodaja izrecno nasprotuje?
Ana Stanič, E&ALaw, je na dogodku predstavila evropske vidike novele ZVO in se osredotočila predvsem na 18. člen glede sosežigalnic. Opozorila je, da ta sprememba, ki enači tehnologije sosežiga in sežiga ni skladna z evropsko zakonodajo. Pravila glede industrijskih emisij so urejena na ravni EU, ki jih morajo države prenesti v svojo nacionalno zakonodajo. BAT zaključki, ki veljajo za posamezno industrijo ločeno in so del direktive tako avtomatično postanejo del slovenskega prava. Stanič pravi, da v tem trenutku sicer še ni povsem jasno, kaj bodo posledice eksplicitne kršitve BAT zaključkov, vendar pa bo, če bo Slovenija na njih vztrajala, to morala obrazložiti na EU ravni in se za svoje neustrezne odločitve zagovarjati pri Evropski komisiji.
Med potrošniki vlada negotovost in nezaupljivost
Udeleženci 23. Okoljskega dneva gospodarstva so razpravljali tudi o drugih temah. Tone Kvasič z MOPE predstavil novosti na področju obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja v luči ZVO-2a, ki so še v pripravi, Tatjana Orhini Valjavec z Direktorata za okolje MOPE pa je opozorila, da kar polovica vseh ‚zelenih‘ oznak v EU ni verificiranih. Posledično med potrošniki vladata negotovost in nezaupljivost, posebej pa se ustvarjajo neenaki konkurenčni pogoji za podjetja ter stroški za podjetja v čezmejnem poslovanju.
Predloga Direktive o okoljskih trditvah se je dotaknila tudi Solène Flahault iz Cosmetics Europe in izrazila skrb, za ustvarjanje pretirano restriktivnega pristopa do okoljskih trditev – to bi odvračalo inovacije in predstavljalo dodatno administrativno breme za industrijo. V okviru dogodka je potekala tudi okrogla miza z naslovom Trajnost – včeraj, danes, jutri, kjer so svoja stališča predstavili Marija Čebular Zajec (MGTŠ), Florian Schmalz (Eurochambres), dr. Marko Homšak (Talum), dr. Andrej Kržan (Kemijski Inštitut) ter Teodor Prosen (Telekom Slovenije).
Pod okriljem dogodka sta bila podeljeni tudi dve nagradi, in sicer je nagrado Okoljska trajnostna menedžerka leta 2024 prejela Justina Šepetavc iz Vipap Videm Krško, nagrado za življensko delo pa je prejel dr. Marko Homšak iz Taluma – okoljski strokovnjak, ki je zaslužen za trajnostno preoblikovanje tovarne Talum.
Naročnik oglasnega članka: DS Smith Slovenija