Slovenija še naprej ne sledi zavezi, da bi za Natu za obrambo namenila dva odstotka BDP. Še več, z 1,29 odstotki se je znašla celo pri samem repu, predzadnje mesto si namreč deli z Luksemburgom. Le Španija je država, ki ima nižjo predvideno porabo za vojsko.
Zavezništvo Nato je v ponedeljek objavilo poročilo, ki razkriva, da bo 23 članic doseglo smernico porabe dveh odstotkov BDP. Glede na to, da je februarja kazalo, da bo smernice doseglo le 18 držav članic, lahko govorimo, da je prišlo do bistvenega porasta.
Približno 967 milijard dolarjev oziroma 3,38 odstotka BDP bodo v ZDA namenili vojski. “V relativni potrošnji pa jih prehitevata tako Estonija s 3,43 odstotki kot Poljska s 4,12 odstotki”, poroča STA. Estonija bo namreč za obrambne namene namenila 1,43 milijarde dolarjev, Poljska pa 35 milijard dolarjev. Generalni sekretar zveze Jens Stoltenberg je ob obisku Washingtona nedavno povedal, da ga stanje, ko skupna poraba članic skokovito narašča, veseli, saj je to dobra novica tako za Evropo kot ZDA. Zadovoljstvo ob večjih izdatkih pa je izrazil tudi ameriški predsednik Joe Biden.
Med državami, ki letos po predvidevanjih ne bodo dosegle zadanih smernic, so poleg Slovenije: Hrvaška, Italija, Portugalska, Kanada, Belgija, Luksemburg, in Španija. Pred skoraj dvajsetimi leti so si sicer zaveznice zadale cilj glede dveh odstotkov BDP za namene obrambe. Omenjeni cilj pa je bil uradno določen na vrhu Nata v Walesu leta 2014. Ob tem je sicer potrebno tudi omeniti, da v tem primeru ne gre za cilj zavezujoče narave, zaradi česar tudi niso predvidene sankcije v primeru, če država cilju ne sledi v praksi.
Po letu 2020 pričeli naraščati izdatki Slovenije
ZDA, Velika Britanija in Grčija so bile pred desetimi leti edine države članice Nata, ki so dosegale takšno porabo. Naša država je tedaj za namene obrambe namenjala manj kot odstotek BDP-ja. Po letu 2020 je bil viden porast izdatkov. V resoluciji o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske je sicer zapisano, da naš cilj predstavlja, da najkasneje do leta 2030 dosežemo dva odstotka BDP za obrambo.
Spomnimo. Slovenski premier Robert Golob je lani poleti dejal, da se bo “vlada trudila v vsakem proračunu povečati izdatke, da bi do leta 2030 dosegli ta cilj”. Kako bo temu tudi v praksi, bo zanimivo opazovati, še posebej, ker je v koalicijskih vrstah tudi stranka Levica, iz vrst katere je sicer mogoče slišati pozive k izstopu iz zavezništva Nato, čeprav dandanes živimo v nevarnih časih in se temu primerno še kako dobro na lastni koži zavedamo pomena varnosti in da ta nikakor ni samoumevna. A za namene doseganja varnosti je pač pomemben določen finančni vložek, pa če nam je to všeč ali pa ne.
Ž. N.