Predlog pogajalskega okvirja glede obsega proračuna EU, ki ga je Irska predstavila konec tedna, je razburil 17 držav. Janša meni, da je za dogovor do januarja malo možnosti.
Voditelji članic Evropske unije, med njimi slovenski premier Janez Janša, so se sešli na dvodnevnem vrhu v Bruslju, v okviru katerega razpravljajo tudi o prihodnjem sedemletnem proračunu Evropske unije. Najnovejši predlog, ki ga je konec tedna predstavilo irsko predsedstvo Sveta EU predvideva za 160 milijard nižji proračun, kot ga je julija lani predlagala Evropska komisija, in je težek 1825 milijard.
Za šesterico t. i. varčnih držav na čelu z Nemčijo je to še vedno preobsežen proračun, ki ne upošteva sodobnih izzivov Unije. 17 držav, povezanih v skupino prijateljic kohezije – med njimi je tudi Slovenija – pa na prvo mesto postavlja ohranitev finančnih sredstev za kmetijsko politiko in kohezijo.
Po mnenju premierja Janeza Janše obstaja 35 odstotkov možnosti, da se voditelji držav članic EU do konca leta dogovorijo o prihodnjem dolgoročnem proračunu unije. Slovenija si bo sicer v pogajanjih še naprej prizadevala za ohranitev sredstev za kohezijo in kmetijstvo, je povedal danes ob prihodu na vrh EU v Bruslju.
Premier 🇸🇮 @JJansaSDS: Slovenija trdno ostaja na tem, da branimo sredstva za skupno kmetijsko politiko in za kohezijo.
Žal od leta 2008 nismo napredovali. To je nekaj, v kar se moramo Slovenci zelo resno zazreti, še posebej zdaj, ko se odločamo, po kateri razvojni poti bomo šli v prihodnje.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) October 15, 2026
“Jaz mislim, da je možnost, da pride do dogovora do konca leta 35 odstotkov, nič več,” je o pogajanjih o dolgoročnem proračunu EU (MFF) za obdobje 2028-34, ki bodo ena osrednjih tem tokratnega vrha EU, povedal Janša. Slovenija po njegovih besedah sicer v pogajanjih “trdno ostaja na tem, da branimo sredstva za skupno kmetijsko politiko in za kohezijo”.
Premier, ki se že četrtič pogaja o evropskem dolgoročnem proračunu, je obenem izrazil obžalovanje, da je Slovenija kljub svojim velikim potencialom še vedno močno odvisna od kohezijskih sredstev. “Moja velika frustracija je v tem, da smo še vedno globoko v koheziji, kljub potencialom, ki jih Slovenija ima,” je povedal. Dodal je, da je leta 2005, ko so v času njegove prve vlade stekla pogajanja o MFF, upal oziroma verjel, da bo Slovenija že v naslednjem sedemletnem finančnem okvirju med državami, ki si bodo prizadevale, da bi čim manj sredstev namenjale drugim, ne pa med tistimi, ki se borijo za čim več sredstev zase. “Žal od leta 2008 nismo napredovali. To je nekaj, v kar se moramo Slovenci zelo resno zazreti, še posebej zdaj, ko se odločamo, po kateri razvojni poti bomo šli v prihodnje,” je poudaril.
Ker je Slovenija “še globoko v koheziji”, je po njegovih v nadaljnjih pogajanjih o prihodnjem MFF bistveno, da skupina t. i. prijateljic kohezije, v kateri je poleg Slovenije še 16 drugih članic, ostane trdna in da je čim večja. Glede na pretekle izkušnje namreč na koncu običajno pride do kompromisa med tistimi, ki se zavzemajo za kohezijska sredstva, in tistimi, ki so za čim manjši proračun, je dejal premier. Pričakuje sicer, da bo končni obseg dolgoročnega proračuna manjši, kot je trenutno predlagano.
Irsko predsedstvo Sveta EU je sicer glede na ciprski predlog iz junija ohranilo raven sredstev za kmetijstvo in kohezijo, zmanjšalo pa jih za konkurenčnost, obrambo in zunanje delovanje unije. Irski predlog pogajalskega okvirja vključuje tudi nekoliko posodobljene predloge novih lastnih virov financiranja evropskega proračuna, pri čemer pa premier v predlogu irskega predsedstva ne vidi “nobenih inovacij”.
Novi lastni viri, do katerih je Slovenija zadržana, bodo sicer po mnenju predsednika Evropskega sveta Antonia Coste ključni za sklenitev dogovora o proračunu EU za obdobje 2028-34. Pogajanja o njem prehajajo v odločilno fazo, cilj pa je, da se voditelji dogovorijo do konca leta. V zadnjih dneh je sicer več članic – med njimi Italija, Nizozemska in Avstrija – poudarilo, da je vsebina dogovora pomembnejša od časovnice.
Predsednik vlade 🇸🇮 @JJansaSDS se v Bruslju udeležuje dvodnevnega zasedanja Evropskega sveta.
Voditelji držav članic Evropske unije danes med drugim razpravljajo o predlogu dolgoročnega evropskega proračuna, konkurenčnosti in cenah energentov. https://t.co/BMwudTIwWz
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) October 15, 2026
A. S.