Povprečna bruto plača za avgust je znašala 2353,76 evra, kar je nominalno 1,1 odstotka manj kot julija, realno pa se je znižala za 0,9 odstotka. Na eni strani nižja plača, na drugi strani pa višji stroški dela – dosegli so 3015 evrov, kar je 9,7 odstotka več kot lani. Najnižji stroški dela so bili zabeleženi v drugih dejavnostih, največji pa v oskrbi z električno energijo, plinom in paro.
Odkar je oblast prevzela Golobova vlada, je kakovost življenja v Sloveniji opazno padla. Povprečna bruto plača za avgust je bila z 2353,76 evra od plače za julij nominalno nižja za 1,1 odstotka, realno pa za 0,9 odstotka.
Povprečna neto plača je bila medtem z 1495,23 evra od plače za julij nominalno nižja za 0,9 odstotka, realno pa za 0,7 odstotka. Glede na lanski avgust je bila plača v letošnjem osmem mesecu v bruto znesku nominalno višja za 5,8 odstotka, realno pa za 4,7 odstotka, poroča statistični urad (SURS). V medletni primerjavi so plače višje.
Povprečna bruto plača za avgust se je v primerjavi s plačo za julij v javnem sektorju znižala za 1,8 odstotka, v zasebnem sektorju pa za 0,7 odstotka. V institucionalnem sektorju države, ki je del javnega sektorja, je bila nižja za 2,3 odstotka.
V povprečju so najvišjo bruto plačo prejeli v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3520,05 evra). Na tem področju dejavnosti se je povprečna plača v primerjavi s plačo za julij tudi najbolj zvišala, in sicer za 4,9 odstotka. Kot so zapisali na statističnem uradu, je zvišanje predvsem posledica višjih izrednih izplačil. Po drugi strani je bila povprečna bruto plača najnižja v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (1758,42 evra).
Nižja plača, višji stroški dela
Po podatkih SURS so povprečni mesečni stroški dela na zaposleno osebo lani znašali 3015 evrov in so bili za 9,7 odstotka višji kot leto prej. Najnižji so bili v drugih dejavnostih, najvišji pa v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, so sporočili s statističnega urada. Največji delež stroškov dela so v prejšnjem letu zajemali prejemki zaposlenih oseb, ki so predstavljali 86,5 odstotka.
Stroški dela so bili najvišji v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (4753 evrov), sledile so finančne in zavarovalniške dejavnosti (4409 evrov). Po drugi strani so bili najnižji v drugih dejavnostih (2262 evrov), sledila je dejavnost gostinstvo (2365 evrov).
Po metodologiji in podatkih evropskega statističnega urada Eurostat, ki se nanašajo na poslovne subjekte z več kot devetimi zaposlenimi za vsa področja dejavnosti razen dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo ter javna uprava, obramba in obvezna socialna varnost, so bili povprečni stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro najvišji v Luksemburgu (53,9 evra). Sledili sta Danska (48,1 evra) in Belgija (47,1 evra).
Najnižji so bili v Bolgariji (9,3 evra) in Romuniji (11,0 evra). Na ravni EU-27 so ti stroški v opazovanem obdobju znašali 31,8 evra, v Sloveniji pa 25,5 evra, kar Slovenijo uvršča med Italijo (29,8 evra) in Španijo (24,6 evra).