fbpx

Mesec se spreneveda, da sistem dolgotrajne oskrbe deluje – mu sploh še kdo verjame?

Levica, koordinator Luka Mesec. (Foto: sta)

Velika sramota za leve vlade je, da zakona o dolgotrajni oskrbi v dveh desetletjih in skoraj 15 letih vladanja niso bile sposobne urediti, kljub hegemoniji levih vlad. Še večja sramota pa je, da je leva vlada 70 milijonov praktično vzela upokojencem in jih prerazporedila za oskrbo migrantov. Če želimo spadati med države, ki skrbijo za svoje upokojence, moramo brez zadržkov zavrniti vladno novelo zakona o dolgotrajni oskrbi in potrditi zakon prejšnje vlade, ki bo poskrbel za dostojno tretje življenjsko obdobje vseh upokojencev.

“Nihče ničesar ne ukinja. Imamo sistem dolgotrajne oskrbe, ki deluje že nekaj desetletij in oskrbuje 22 tisoč starostnikov. Ima pomanjkljivosti, recimo pri oskrbi na domu,” je zapisal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Seveda je jasno, da gre za sprenevedanje levice. Tistih “nekaj pomanjkljivosti” je ključnih za urejanje trajne oskrbe in o tistih nekaj pomanjkljivostih se razne vlade pogovarjajo in izvajajo študije že dve desetletji. Jasno je, da Levica stvari sploh ne namerava urejati naprej in da ji je všeč status quo, če zakon prejšnje vlade propade. Kako sistem dolgotrajne oskrbe “deluje in oskrbuje 22 tisoč starostnikov”, pa je jasno vsakemu, ki je kdaj prestopil prag doma starejših občanov ali pa govoril s katerim od starostnikov, ki dobesedno živijo v bedi. Levim vladam do sedaj ni uspelo urediti tega področja, zato ni za pričakovati, da bi karkoli “izgrajevali še naprej”.

Mesec je lani decembra glasoval proti zakonu o dolgotrajni oskrbi, ravno tako stranka SD in ostali na levici. Očitno gre za neke vrste revanšizem sedanje vlade nad odločitvami prejšnje vlade in to na plečih ljudi. Takšno ravnanje je po mnenju dr. Janeza Remškarja neodgovorno in sramotno. “Evropa nas od leta 2013 opozarja, da imamo bistveno preveč oskrbovancev v domovih in bistveno premalo na domu. OECD nas opozarja, da bodo stroški iz leta 2010 na 2060 narasli za 90 odstotkov. Mi pa nič, samo odlagamo in odlagamo. Kot zdravnik, ki sem 50 let v pogonu, enostavno ne verjamem, da bo to šlo po enem letu naprej, glede na to, da nismo sposobni nikakršnega dogovora,” je poudaril Remškar, ki ne ve, kje minister Mesec vidi, da obstoječi sistem deluje dobro. Če so ljudje za to, da gre prihodnje leto pri plačilu oskrbnin v domovih za starejše približno 100 milijonov evrov iz njihovih žepov in ne iz javnih sredstev, potem bodo ta škodljivi zakon Roberta Goloba pač podprli.

V stranki SDS nasprotujejo zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o dolgotrajni oskrbi, ker ukinja rešitve, ki urejajo področje dolgotrajne oskrbe, z zagotavljanjem pogojev za dostopno, kakovostno in varno obravnavo odraslih oseb, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase. Zakon o dolgotrajni oskrbi vsem državljanom prinaša upanje, da v starosti ne bodo ostali sami in brez zdravstvene oskrbe ter pomoči. Gre za sistemski zakon, s katerim se bo poskrbelo, da bo vsak starostnik svoja zadnja leta preživel brez nepotrebnih stisk in pomanjkanja. Tudi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik poziva vse, naj na referendumu glasujejo proti ukinitvi dolgotrajne oskrbe.

Stranka SDS poziva vse, da na zakonodajnem referendumu glasujejo PROTI, ker se s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dolgotrajni oskrbi ukinja:

  • vzpostavitev enotne vstopne točke z namenom, da se čim bolj centralizirajo informacije s področja zdravstva, socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe ter se postopki za opravičence naredijo čim preprostejši;
  • uvedba enotne ocene upravičenosti z namenom, da se poenoti način ocenjevanja in da posledično upravičenci s primerljivimi potrebami dostopajo do primerljivih pravic;
  • uvedba novih storitev, da bi upravičenci v vseh okoljih, tako na domu kot v instituciji, lahko dostopali do primerljivih storitev in da se zagotovijo tudi storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter storitve e-oskrbe;
  • vzpostavitev učinkovitega nadzora kakovosti in varnosti storitev dolgotrajne oskrbe in višji delež sofinanciranja pravic na področju dolgotrajne oskrbe iz javnih sredstev, kar pomeni, da posameznik za potrebne storitve plača manj, načrtovano pa je tudi zmanjšanje finančnih obremenitev za lokalne skupnosti;
  • izboljšanje načrtovanja, upravljanja in zagotavljanja kakovosti, varnosti in učinkovitosti opravljanja dolgotrajne oskrbe kot javne službe;
  • opravljanje dolgotrajne oskrbe tako v institucijah kakor tudi v skupnostnem načinu opravljanja dolgotrajne oskrbe;
  • možnost, da upravičenec ob ustrezni pomoči čim dlje ostane v domačem okolju.

Sara Kovač