fbpx

[Video] Civilna sfera: Golobov zakon o RTV je pravni zmazek, zato je treba glasovati PROTI

Predstavniki civilne sfere - nasprotnikov zakona. Vir: Zajem zaslona, RTV

Na javni RTV je včeraj med predstavniki civilne sfere potekala debata o prihodnosti javnega zavoda. Središčna tema razprave je bila vsebinska in procesna neprimernost zakona in posledice, ki jih bo ta prinesel. Med drugim popolno podreditev javnega zavoda politiki. Debata se je začela z izsekom iz nedavne odmevne kolumne znanega pravnika Mateja Avblja, ki je zakon o RTV malodane “raztrgal” tako v vsebinskem kot procesnem smislu.

V procesnem smislu se je zakon sprejemal po nujnem postopku brez javne razprave, ki je ob tako velikih spremembah zakonodaje nujno potrebna. V vsebinskem smislu, pojasnjuje dr. Matej Avbelj, zakon krši načela pravne države, načela demokratičnosti, načelo delitve oblasti, načelo enakopravnosti, pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev in paradoksalno, pravico do svobode izražanja.

O noveli zakona o RTV, s katerim si želi vlada Roberta Goloba dokončno in tudi v pravnem smislu podrediti javni zavod, so govorili trenutni predsednik programskega sveta dr. Peter Gregorčič, predstavnik Združenja novinarjev in publicistov Tino Mamić, državni svetnik (torej predstavnik lokalnih interesov) Rajko Fajt in predstavnik Zbora za republiko Franc Kindelhofer, vsi nasprotniki zakona, torej na strani PROTI. Na strani podpornikov zakona je nastopila dr. Sandra Bašić Hrvatin iz Zavoda za kulturo raznolikosti OPEN, predstavnica Inštituta 8. marec Kristina Kranjc in predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek.

Zakonodajni zmazek, ki ga je pripravila vlada Roberta Goloba, je prvi komentiral predsednik programskega sveta Peter Gregorčič, ki je dejal, da prof. Avbelj še zdaleč ni edini pravnik, ki meni, da je zakon slab, je pa eden redkih, ki so dejansko pripravljeni spregovoriti, ostali naj bi se bali maščevanja trenutne oblasti.

Nato je spregovoril državni svetnik Rajko Fajt, ki je dejal, da je bil zavod vedno do neke mere političen, zato je sprenevedanje o nasprotnem nesmiselno. Nato se je osredotočil na dejstvo, da je bil zakon sprejet po nujnem postopku, ki ga zakonodaja predpisuje za primere vojnih razmer.

Vnaprej naučeni protiargumenti
Nato je nastopila predstavnica Inštituta 8. marec, Kristina Krajnc, ki je tako kot Nika Kovač na soočenju z Urošem Urbanijo, ponovila prednaučen tekst, med drugim, da je bil Urbanija zaposlen na Uradu vlade za komuniciranje, preden je postal direktor televizije, in da je nekdanja piarovka nekdanjega predsednika vlade sedaj urednica informativnega programa.

Poziv k iskrenosti
Novinar Tino Mamić je debato začel s pozivom k iskrenosti: “Jasno je, saj smo lahko odkriti. Vlada hoče na hitro spremeniti zakon, na hitro, ker jim ne ustreza vodstvo.” Hkrati je opozoril na skrajno nenavadno postopanje vlade, ki skuša javnosti predstaviti, da skušajo z zakonom RTV depolitizirati. “Če reče vlada, politika, da hoče depolitizirati televizijo, se moramo ustrašiti.” 

Delitev po politični pripadnosti
Nato je ponovno spregovoril predsednik programskega sveta Peter Gregorčič, ki se je odzval na neosnovane obtožbe predsednice društva novinarjev Slovenije, ki je strokovne delavce zavoda delila po politični pripadnosti, seveda pod krinko strokovnosti. Če si lahko dovolimo dodatno pojasnilo, po prepričanju predsednice društva novinarjev Slovenije Petre Lesjak Tušek se namreč novinarjevi delijo na strokovne in desne. Levi so seveda strokovni sami po sebi, ta lastnost jim je bila naravnost vrojena, desni pa ne morejo biti nikoli strokovni, pa naj se še tako trudijo. Gre seveda za fašistoidno razmišljanje ali minimalno postfašistično, prosto po Igorju E. Bergantu. Skratka, Gregorčič je Lesjak Tuškovo podučil, da je predlagani zakon depolitizira le v pojasnilu, sami členi pa še kako politizirajo, kajti tudi nevladne organizacije, ki bodo po besedilu zakona imenovale svoje predstavnike v vodstvo, imenuje … politika.

Grafični prikaz razlike med trenutnim zakonom in zakonom, ki ga je predlagala vlada Roberta Goloba. Vir: Zajem zaslona, RTV

Ob zgornji razčlembi, ki prikazuje, kako bo politika imenovala predstavnike, če ne neposredno, pa preko organov, katerih predstavnike imenuje, je voditeljica izpostavila pamflet, ki ga je društvo novinarjev Slovenije pripravilo. Le-ta je evidentno zavajajoč, ker 17 predstavnikov “javnosti”, kot so jih poimenovali, dejansko imenuje politika, kar pomeni, da zakon ne izključuje politike, temveč le zamegljuje in dela celotni postopek imenovanja vodstva RTV manj transparenten. Lesjak Tuškova je nato pojasnila, da so le malce poenostavili vse skupaj in da so največji predstavniki javnega interesa prav novinarji RTV, ker je to v njihovi “naravi”.

Kindelfhofer: Če zakon ne bo padel na referendumu, bo padel na ustavnem sodišču
Franc Kindelhofer iz Zbora za republiko je izpostavil zaključno misel prof. Avblja: “Na kraju je vseeno, kako bo referendum izpadel, ker ta zakon je protiustaven, in če bo naše ustavno sodišče funkcioniralo po standardu evropskih ustavnih sodišč, potem bo moralo ta zakon zavreči, ker ta zakon na dveh mestih krši ustavo. Prvič procesno in drugič vsebinsko. Tudi če se ne spuščamo v vsebino, že sam proces sprejemanja zakona v parlamentu je zelo sporen.”

Praksa ESČP
Voditeljica oddaje je nato izpostavila argument in prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, ki ima prakso razveljavljanja predhodnega končanja imenovanih funkcionarjev.

Raje bi potopili zavod kot tolerirali pluralnost na zavodu
Proti koncu oddaje se je oglasil Gregorčič, ki je izpostavil nedopusten in nedemokratičen odnos, ki ga ima predsednik vlade do javnega zavoda. “Nedopustno se mi zdi, da je predsednik vlade javno rekel, da dokler zakon o RTV ni uveljavljen, se sploh ne bo pogovarjal o tem, kako bo javnemu zavodu pomagal v energetski draginji.”

Gal Kovač