Da je predsednika vlade Roberta Goloba policija kazensko ovadila, je prva poročala TV Slovenija. Naslednji dan je Specializirano državno tožilstvo sporočilo, da je s policije prejelo “kazensko ovadbo zoper eno fizično osebo zaradi kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje. Gre za kaznivo dejanje po drugem odstavku 264. člena Kazenskega zakonika iz poglavja kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva. Omenjeni odstavek govori o tem, da »kdor drugemu obljubi, ponudi ali da nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zanj ali za koga drugega, da bi izkoristil svoj položaj ali svoj resnični ali domnevni vpliv in posredoval, da bi se opravilo uradno dejanje, ki se ne bi smelo opraviti, ali da se ne bi opravilo uradno dejanje, ki bi se moralo ali smelo opraviti, se kaznuje z zaporom od enega do šestih let in denarno kaznijo'”.
Seveda gre za kazensko ovadbo, ki je povezana z nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Slednja je konec leta 2022 javno obtožila Goloba nezakonitih pritiskov na delo notranjega ministrstva in policije. Kot je takrat na zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo dejala Bobnarjeva, je Golob od nje zahteval “ravnanja, ki so bila nedopustna in nesprejemljiva, ker se je neposredno vmešaval v kadrovanje v policiji”. Dodala je: “Da bi jaz ostala ministrica, bi moral nekdo izgubiti službo. Izhajal je s stališča, da lahko to zahteva od mene zato, ker je on predsednik vlade, na kar pa kot ministrica seveda nisem mogla pristati.”
Na to se je prejšnjo sredo zgodaj dopoldne jezno odzval Golob s posebno teatralno tiskovno konferenco v državnem zboru, za njim pa se je postrojila njegova poslanska skupina, se pravi poslanci in poslanke Gibanja Svoboda. Golob se je v uvodu skušal prikazati kot žrtev, rekoč, da minevajo tri leta od “zaplinjanja Ljubljane in najhujšega teptanja človekovih pravic v zgodovini samostojne Slovenije”. Edini politik, ki je bil v tem času ovaden, ker naj bi se vmešaval v delo policije, pa naj bi bil on sam. Hkrati je zatrdil, da “ne gre za vmešavanje v delo policije, ampak za politični boj ‘užaljene političarke’, ki se ga gre Tatjana Bobnar vse od svojega odstopa pred dvema letoma”.
Po njegovem je šlo v pogovoru o očiščenju policije “janšistov” med njim in Bobnarjevo za pogovor dveh politikov med seboj. Pri tem je sam sebe postavil na laž, saj je razkril, da se je z Bobnarjevo dvakrat pogovarjal že pred državnozborskimi volitvami leta 2022. V preteklosti je trdil, da samo enkrat, in to šele tik preden je istega leta poslal seznam/predlog svoje ministrske ekipe v državni zbor. Ob tem ni pojasnil, zakaj se, če je vse skupaj tako neproblematično, ne odziva na vabila Komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) in zakaj se glede tega izogiba pričanju pred Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK).
No, Golob je tiskovno konferenco sklenil z dodatkom, da verjame v pravno državo, zato bo na očitke odgovoril po pravni poti. A kljub temu so mu morali še iti dan na dveh ločenih tiskovnih konferencah v državnem zboru podporo izreči tako vodilni predstavniki njegove poslanske skupine (vodja poslancev Gibanja Svoboda Nataša Avšič Bogovič in njena namestnika, poslanca Tereza Novak in Lenart Žavbi), kot predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Pri tem so ovadbo presodili kot napad na premierja in poskus rušenja vlade, predsednica državnega zbora pa je skušala zmanjšati pomen ovadbe s trditvijo, da ovadbe v predkazenskih postopkih niso nič neobičajnega. “Edini, ki je pristojen za odločanje o pregonu, je državni tožilec, do pravnomočne odločitve sodišča pa velja ustavno načelo domneve nedolžnosti.“
Da celotno dogajanje ni nedolžno, je na omrežju X analitično ocenil predsednik SDS Janez Janša, ki je poznavalsko zapisal: “Zanka za predsednika vlade in Gibanja Svoboda na vratu. Tisti, ki so Goloba in GS ustoličili, jo lahko zadrgnejo, ko in če se tako odločijo. Čez 3, 6, 9, 12 mesecev ali pa le nekaj tednov pred rednim rokom volitev marca 2026, ko bodo pretakali še zadnje volivce svobodnjakov k ‘novemu’ obrazu. Lahko jo tudi začasno snamejo in kasneje spet nadenejo. Kot še pri vsaki lutki doslej je ta poljubna ‘uporaba’ represivnih organov osnovni instrument globoke države.”
Golob s svojim načinom vladanja postaja breme za celotno tranzicijsko levico. Njen šef Milan Kučan je nedavno za Večer dejal, da problem vidi v diletantskih politikih, ki nimajo izkušenj. Med poznavalci tako obstaja prepričanje, da so botri iz ozadja ocenili, da je Golob s svojim nekompetentnim in arogantnim vladanjem garant za vrnitev prvaka SDS na oblast. Golob pa se ne bo kar vdal. Ne bo kar tako odšel, kar je pokazalo zgoraj opisano dogajanje, a čas na mestu predsednika vlade se mu izteka …
Dr. Metod Berlec