Marsikdo je lahko že opazil, da tako imenovana depolitizacija izredno vpliva na delovanje našega nacionalnega medija. Sedaj se denimo težava kaže v tem, da nekateri niso zmožni dojeti bistva “zamolčane študije” direktorja Elesa Aleksandra Mervarja, saj vztrajajo pri diametralno nasprotni trditvi, ki ni skladna z izsledki študije.
“Študija oziroma analiza, ki jo je po naročilu MOPE-ja izdelal Eles, razkriva, da naj bi bila najcenejša intenzivna raba obnovljivih virov, brez podaljšanja NEK-a in JEK-a 2, kot to predvideva nacionalni energetski in podnebni načrt,” je zapisano v uvodu članka z naslovom “Kaj razkriva ‘študija’, ki jo je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo naročilo pri Elesu?” Na portalu MMC torej zagovarjajo svoje ideje, čeprav je iz študije v resnici razvidno, da bi bil 100-odstotni scenarij z obnovljivimi viri energije (OVE) najbolj finančno obremenjujoč zaradi nujnih dodatnih vlaganj v elektrodistribucijski sistem in hranilnike električne energije.
Resnična cena energetskega scenarija brez jedrske energije bi sodeč po študiji, ki je javnosti do nedavnega ostala zamolčana, znašala vrtoglavih 85,83 milijarde evrov. Bistveno cenejši bi bili scenariji, ki vključujejo uporabo jedrske energije. 100-odstotni scenarij OVE je tako zelo drag, ker zahteva dodatno vlaganje v elektrodistribucijski sistem in hranilnike električne energije. Po navedbah avtorja študije je najzanesljivejši scenarij ta, ki vključuje gradnjo dodatnega jedrskega bloka (JEK 2). Ta bi omogočila večjo zanesljivost oskrbe z energijo, prav tako bi bil ta “scenarij” skoraj 3-krat cenejši od ” scenarija” OVE.
Zmotna interpretacija Mervarjeve študije, ki jo je šele nedavno objavilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pod vodstvom ministra Bojana Kumra, niti ne preseneča toliko, če vzamemo v obzir, da so kar tri zaporedne Tarče “rušile” projekt JEK 2. Referendum so začeli “rušiti” že jeseni, ko so JEK 2 začeli primerjati s sporno speljano investicijo TEŠ 6 in nanj lepili besedo korupcija. Na našem portalu smo v tem tednu sicer razkrili, da skušajo na vse pretege zrahljati Gibanja Svoboda in oslabiti stranko SDS.
Namesto govora o tem, kateri scenariji so za Slovenijo mogoči, kako bomo dobili elektriko in kakšna bo naša oskrba, je javna debata poskrbela za to, da se je pozornost preusmerila na politiko in spletke. Članki, kot je ta, niti slučajno ne pripomorejo k temu, da bi se lahko javnost seznanila z najpomembnejšim, torej z energetsko oskrbo. Več kot jasno je, da se bodo v prihodnje povečale potrebe po elektriki, zato je treba razmišljati s trezno glavo. Žalostno je, da medij, ki naj bi bil objektiven in strokoven, o zadevi ne poroča korektno. Se je sploh mogoče čuditi nad dejstvom, da je toliko ljudi nezadovoljnih zaradi plačevanja obveznega RTV-prispevka?
Ž. N.