Porast ilegalnih migracij je zaskrbljujoč na vseh ravneh. Ljudje živijo v strahu, zaradi premehke migrantske politike pa se posledice kažejo tudi v drugih evropskih državah. In medtem ko predsednik vlade vztraja pri “metanju peska v oči ljudem”, ki živijo v strahu, evropska poslanka Romana Tomc poziva vlado RS, naj preneha s sprenevedanjem in začne ukrepati.
“Gre za izjemno resen problem in skrajni čas je, da se @vladaRS preneha sprenevedati in ukrepa. Opozorila niso strašenje, so klic na pomoč!” je zapisala evropska poslanka Romana Tomc na družbenem omrežju X. Opozorila je, da je zaradi neustreznega obravnavanja ilegalnih migracij danes problem desetkrat hujši. Evropska politika se je glede ilegalnih migracij izkazala za neučinkovito in premehko, premier pa se naslanja na odgovornost Evropske unije, čeprav je varnost državljanov prvotno odgovornost posamezne države.
“Zaradi neustreznega obravnavanja ilegalnih migracij v EU je danes problem 10-krat hujši, kot je bil nekaj let nazaj. 10-krat višji so najbrž tudi stroški in porast kriminala tam, kjer je koncentracija ilegalnih migrantov največja. Floskul o tem, kako bodo nezakoniti migranti reševali evropske pokojninske sisteme, celo leva politika ne ponavlja več,” je na Twitterju zapisala Tomčeva, ki je dodala, da je “zaradi neustreznega obravnavanja ilegalnih migracij v EU danes problem 10-krat hujši, kot je bil nekaj let nazaj. 10-krat višji so najbrž tudi stroški in porast kriminala tam, kjer je koncentracija ilegalnih migrantov največja. Floskul o tem, kako bodo nezakoniti migranti reševali evropske pokojninske sisteme, celo leva politika ne ponavlja več. Gre za izjemno resen problem in skrajni čas je, da se @vladaRS preneha sprenevedati in ukrepa. Opozorila niso strašenje, so klic na pomoč!” opozarja Tomčeva, ki je komentirala nedavni nastop premierja v državnem zboru.
Ta namreč trdi, da opozicija porast števila ilegalnih migrantov v Sloveniji izkorišča za nabiranje političnih točk, zaskrbljujoče naraščajoče številke pa kažejo pravo sliko. Ne le v Sloveniji, ampak tudi v vseh drugih evropskih državah. “Celo liberalna Belgija je nekaj tednov nazaj ustavila vse prošnje za azil za samske moške. Norčevanje in pokroviteljsko obnašanje do ljudi, ki jih je strah in ki jim ni vseeno, v kaj se spreminja Evropa, je skrajno neprimerno in precej beden poizkus prikrivanja nesposobnosti reševanja problemov z aroganco. Edina možna rešitev Evrope je takojšnja popolna zaustavitev ilegalnih migracij tako na kopnem kot na morju!” nadaljuje Tomčeva.
Evropska migrantska politika je bila občutno premehka, zato se je zdaj zgodila “Lampedusa” v Italiji, kar je prestrašilo tudi Italijo, ki je zato v pomoč pozvala predsednico EU Ursulo Von der Leyen, ki pa zopet ni zavzela jasnega stališča. Očitno je, da bo morala vsaka evropska država sama poskrbeti za varnost na najboljši način kot lahko, zato stališče predsednika vlade Roberta Golob zbuja še večjo skrb, da se tudi Sloveniji prav kmalu lahko zgodi situacija, kakršna je na Lampedusi.
Velik porast števila nedovoljenih prehodov v EU
Število odkritij nezakonitih prehodov zunanjih meja EU se je v prvih osmih mesecih leta 2023 povečalo za eno petino (+18 odstotkov) na več kot 232 350, kar je po predhodnih izračunih največ v obdobju januar-avgust 2016. Povečanje je bilo predvsem posledica števila prihodov prek osrednjega Sredozemlja, ki ostaja glavna migracijska pot v EU in predstavlja vsako drugo odkritje na mejah EU. Število neregularnih prehodov na tej poti se je skoraj podvojilo (+96 odstotkov). 2750 stalnih častnikov in osebja Frontexa je vključenih v različne operacije, ki podpirajo države članice in sosednje države pri varovanju zunanjih meja EU in boju proti kriminalu.
- Avgusta je bilo na zunanjih mejah EU zaznanih 56 900 nedovoljenih prehodov meje, kar je 39 % več kot v enakem obdobju lani in najvišje od februarja 2016.
- Srednjesredozemska pot je predstavljala polovico nedovoljenih prehodov v EU letos.
- Osrednje Sredozemlje ostaja letos najbolj aktivna pot v EU, saj so nacionalni organi v prvih osmih mesecih leta 2023 poročali o skoraj 114 300 zaznavah. To je največje skupno število na tej poti v tem obdobju od leta 2016.
Povečan migracijski pritisk na tej poti se lahko nadaljuje v prihodnjih mesecih, saj bodo tihotapci zaradi hude konkurence med kriminalnimi združbami ponujali nižje cene za migrante, ki odhajajo iz Libije in Tunizije, poroča Frontex.
T. B.