Poročanje v slovenskih medijih je namerno politično usmerjeno. Promovirajo se teme, ki so blizu ideološki levici, teme, bližje konservativizmu, pa se ignorirajo. Še enkrat smo dobili dokaz, da to drži. Opazili smo izrazito različno intenzivnost poročanja o slabo obiskani LGBT-jevi Paradi ponosa, medtem ko so bile novice o Festivalu Stična, kjer se je zbralo 4 tisoč mladih, pokopane globoko pod druge dogodke ali pa se o festivalu sploh ni poročalo.
V cistercijanskem samostanu v Stični je potekalo tradicionalno srečanje katoliške mladine, ki se ga je po poročanju organizatorjev udeležilo več tisoč mladih. Glavna tema letošnjega dogodka, ki ga spremljajo številne delavnice, glasbeni nastopi in športni turnir, je bila identiteta. Letošnji obisk – okrog 4000 udeležencev iz večine slovenskih župnij – je že primerljiv z obdobjem pred epidemijo.
Medijska omerta
Kljub temu si dogodek ni zaslužil pretirane medijske pozornosti, čeprav je bila novica objavljena na STA in bi jo lahko le povzeli. A to je od večjih medijev naredila le RTV Slovenija, a novica ni bila na naslovnici spletnega portala MMC, pač pa v posebni rubriki, skrita pod drugimi novicami, tako da so jo lahko opazili le tisti, ki aktivno brskajo po portalu MMC. Prav tako ni bilo televizijskega prispevka. Največja komercialna televizija pa ni niti prekopirala STA-jevega članka.
V Stični se je na srečanju katoliške mladine Stična mladih #16september zbralo več kot 4.200 mladih iz vse #Slovenija. Festival, ki se je odvil že 42. leto, je udeležence nagovarjal z geslom “Kdo praviš, da sem?” https://t.co/ObrRPezVbt pic.twitter.com/zC5Ra3EvTr
— SŠK (@katoliskacerkev) September 18, 2023
Povsem drugače na Paradi ponosa
To je kar osupljiva razlika v primerjavi s slabo obiskano Parado ponosa, v Maribor je namreč letos prišlo le 200 najbolj zagriženih aktivistov – očitno se običajni homoseksualci od politične ideologije LGBT, ki promovira BSDM, zoofilijo, pedofilijo in amputacijo spolnih organov mladoletnikov po novem distancirajo, saj ne želijo biti del skrajno levičarske, spolno deviantne srenje le zaradi svoje spolne usmerjenosti. Poročanje pa je tu bilo tako silovito, kot da gre za najpomembnejši festival letos – vse večje medijske hiše so ga imele na naslovnicah svojih medijev.
Potem pa še enkrat, ko se je zgodil fizični konflikt med aktivisti LGBT in mariborskimi huligani, pri čemer so mediji krivili kar celotno slovensko družbo, ki naj bi bila homofobra, nestrpna in sovražno nastrojena do vseh drugačnih – seveda z motivom, da zopet upravičijo, zakaj mora strateški svet za preganjanje sovražnega govora ljudem natikati nagobčnike.
Promocija ideologij
Primera dveh festivalov, ki sta se zgodila drug za drugim pove marsikaj o slovenskih medijih. Eden z 200 udeleženci je bil temeljito pokrit tako s televizijskimi kamerami in članki na naslovnicah. Drugi z 4000 udeleženci pa je bil komaj kje (sramežljivo) omenjen. Dvojni vatli slovenskih medijev so zadnjih deset let tako zelo izraziti, da je težko verjeti, da gre za naključja. Videti je, kot da mediji močno podpirajo politično in ideološko agendo levice, konservativizem pa zapostavljajo, žalijo in o njem pišejo kot o zaostalem pogledu na svet.
Še enkrat se je pokazalo, da so mediji izključno podajšana roka ene politične opcije in njene civilne družbe. Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da podoben trend zasledimo po vsem zahodnem svetu – od EU, Avstralije, Kanade, Nove Zelandije do ZDA.
Mitja Iršič