Golobova vlada je skupaj s predsednico države Natašo Pirc Musar praktično naredila posebno kasto družbe – Rome. Zanje ne veljajo pravila in družbeni red kot za druge smrtnike, zato je Dolenjsko prevzel pravi zločinski val nasilja. Romski otroci pretepajo vrstnike in napadajo redarje, pri tem pa jim sistem tiho prišepetava, da se jim ne bo nič zgodilo. Rešitev je mnogo – prva je seveda padec Golobove regresivne leve vlade, najnovejši predlog, ki ga predlaga Nova Slovenija, pa prav gotovo ne bo padel na plodna tla.
Poslanska skupina NSi je namreč pripravila paket sprememb petih zakonov, s katerimi želi vzpostaviti mehanizme za preprečevanje nasilja v šolah in omejiti zlorabe socialne pomoči.
Eden od ukrepov naj bi bil tudi ta, da bi bil pogoj za pridobitev vozniškega dovoljenja dokončana osnovnošolska obveznost, in sicer z obrazložitvijo, da številni Romi ne hodijo v šolo, brez izobrazbe pa je integracija težka oz. praktično nemogoča. Predlog je dobronameren, saj naj bi romske otroke prisil, da bodo zaključili osnovno šolo, drugače ne bodo smeli voziti.
Predlog ljudi, ki ne razumejo situacije na terenu
Jasno je, da je predlog nastal v ljubljanskih pisarnah, kjer so ideje premlevali ljudje, ki so povsem izolirani od resnične situacije na terenu. Dolenjcem je jasno, da tam predlog ne bo naredil nobene prave razlike in da se romski obisk osnovnošolskih institucij ne bo spremenil niti za en odstotek, čeprav jim grozi nemožnost opravljanja vozniškega dovoljenja.
Veliko Romov se namreč že zdaj vozi brez vozniških dovoljenj – ali so jih zaradi prekrškov izgubili ali pa jih celo nikoli niso imeli. Država jim je jasno povedala, da se jim ne more nič zgoditi oz. da so nedotakljivi. Večina je prav tako uradno brezposelna, socialne podpore jim ne morejo odvzeti, kar jih civilnopravno in kazenskopravno dela imune, dokler ne bodo začeli izvajati najhujših kaznivih dejanj – pa še takrat jih tožilci in sodniki navadno “nagradijo” s pogojnim zaporom.
Na drugi strani priznavajo, da niso vsi za osnovno šolo?!
Pri tem je najbolj nenavadno, da v NSi po eni strani z neprepričljivimi predlogi skušajo romske otroke privabiti nazaj v šolske klopi, po drugi strani pa pravijo, da “se zavedajo, da vsi niso za osnovno šolo.”
Janez Cigler Kralj je namreč povzel izjavo ravnateljice Strokovnega centra Planina Leonide Zalokar, ki je dejala, da bo treba sprejeti dejstvo, da niso vsi otroci za osnovno šolo, saj ne dosegajo potrebnih kriterijev za vključitev. Ti otroci so po njeni oceni terapevtsko neodzivni in bi jih morali odstraniti iz osnovnih šol ter vključiti v posebne ustanove, kjer bi bili deležni posebne pomoči.
Seveda bi bila takšna rešitev veliko uspešnejša, kot če bi jih vabili z “vozniškim dovoljenjem”. Posebne ustanove bi lahko postale obvezne, kot so že zdaj zavodi za problematične otroke navadnih smrtnikov. Inštrument torej že imamo, vendar se ga nihče ne upa implementirati, saj bi izvršilca nato levičarske nevladne organizacije (tako domače kot mednarodne) v trenutku proglasile za rasista.
Težava so nove generacije Romov
Kot je pred kratkim pojasnila Martina Legan Janžekovič, je na Dolenjskem do nedavnega veljalo, da se Romov ni treba bati. Stare generacije Romov, ki so kljub zgolj delno uspešni integraciji kot temeljno vrednoto razvijale spoštovanje do večinskega dela prebivalstva, se umikajo mladim in številčnejšim generacijam. Njihovo razmišljanje je vse kaj drugega kot odnos medosebnega spoštovanja. Mlajše generacije Romov so postale nadute, ohole, predrzne. S provokacijami izzivajo incidente, pri čemer mislijo, da jih nihče ne more ustaviti, je razlagala županja.
Romi lahko počnejo, kar želijo. Če so prej potekale blagovne menjave, se večinsko prebivalstvo zdaj čuti manjvredno, saj Romi kljub nedelu s socialnimi transferji živijo lagodno in udobno, za svoje prekrške niso kaznovani, ne spoštujejo pravil in niso sankcionirani. Ne samo to – zaradi podatkov o višini socialnih transferjev se večina počuti ogoljufana, saj za nedelo prejemajo več denarja kot aktivno delovno prebivalstvo za trdo delo.
Rešitve so jasne
Jasno je torej, kje je težava. Država ima vse inštrumente, s katerimi bi lahko rešila romsko problematiko v enem tednu. Pogojuje lahko socialno podporo – tudi z obiskom otrok v šoli. To bi bilo vsekakor učinkovitejše kot smešna grožnja z nezmožnostjo opravljanja vozniškega izpita, vendar si tega nobena leva vlada ne bo upala narediti, saj jo bo preveč strah reakcije svojih nevladnih “prvoborcev” na ulici.
Tako se še naprej vrtimo v začaranem krogu, iz katerega se je nemogoče rešiti brez odločne politične volje.
I. K.