Zanimivo je, kako se nestanovitna je Javna RTVS glede zgodovinskih stališč obrača po vetru. Če so na javnem servisu še leta 2008 trdili, da ima “Karantanski panter pomembno mesto v slovenski zgodovini” pa so pred dnevi zapisali sledeče: “Na protokolarnih darilih bo črni panter, ki je izmišljen simbol”.
Leta 2008 so na Javni RTVS poročali, da so “opazili, da so premier Janez Janša in drugi na vrhu EU-ja in ob obisku Evropske komisije v Sloveniji, nosili značke s podobo karantanskega panterja.” Ob tem so še navedli, da so na UKOM-u zanje pojasnili, da tovrstne značke nosijo predsedniki vlad oziroma držav članic, obenem pa tudi ministri in razni visoki predstavniki in služijo namesto običajnih akreditacij na srečanjih, ki so na obisku pri slovenskem predsedniku vlade, ki je obenem tudi predsednik Evropskega sveta.
Poleg tega so še zapisali, da “podobo na znački izbere predsedujoča država članica”. Za konec pa so še pojasnili, da ima “Karantanski panter pomembno mesto v slovenski zgodovini”. Zanimalo jih je še, ali bi značka za Avstrijce utegnila predstavljati provokacijo, a so jih na UKOM-u to zavrnili z besedami, da da je “karantanski panter” simbol Karantanije in ima posledično pomembno mesto v naši zgodovini. Črni panter je bil v začetku grb vojvodine Koroške in obmejne Karantanske krajine iz nje pa je pozneje nastala vojvodina Štajerska. Obe vojvodini sta izhajali iz prvotne Karantanije.
Obenem so še poudarili, da je “karantanski panter” uveljavljen kot zaščitnik slovenske samostojnosti. Prav zato naj bi imel “črni panter v karantanskem grbu posebno mesto tudi med grbi evropskih dežel”. A kot kaže so na javnem servisu že obrnili ploščo, saj slovenski javnosti tokrat prodajajo povsem drugačno zgodbo. Če jih črni panter na protokolarnih darilih pred leti ni motil, so tokrat zagnali vik in krik, rekoč da gre za “izmišljen simbol”. Nedavno pa smo že pojasnili, da o “karantanskem panterju” ni mogoče govoriti, saj grbov v Karantaniji ni bilo. Se je pa črni panter v naših krajih pojavljal skozi zgodovino, vse od 12. stoletja dalje.
Domen Mezeg