Kako je izvrševanje “pravice do obveščenosti” videti na depolitizirani RTV, smo lahko opazovali v včerajšnji Tarči. V debati, ki je služila kot predvolilno soočenje, ni bilo vodilne kandidatke Svobodnjakov Joveve, bil pa je namesto nje minister Arčon, ki sploh ne kandidira. V oddaji je sodeloval Mesec iz Levice, ki nima evropskega poslanca, ni pa bilo Gregorčiča iz SLS, ki poslanca v evropskem parlamentu ima.
Da se je Gregorčič znašel v “mrtvem kotu” RTV, ni zgolj posledica njegovih retoričnih sposobnosti, s katerimi drastično presega vse Jovevo in druge tekmece na levici, pač pa tudi maščevalnost in sram javnih medijskih delavcev. Tako je komentiral urednik in novinar Peter Jančič: “Na depolitizirani RTVS jih je tako sram čistke, ko so z vladajočimi sčistili Petra Gregorčiča, da si ga že drugič niso upali povabiti na soočenje list v Tarčo, čeprav ima SLS evropskega poslanca, Levica pa, denimo, ne. Pa je bila tam. Diskriminacija se temu reče. Zloraba.”
Predsednik Slovenske ljudske stranke Marko Balažic je odsotnost nosilca njihove liste označil kot medijsko blokado: “Današnja Tarča je očitni primer medijske blokade parlamentarne SLS in neokusnega prikrajanja pravil s strani javne RTV. S kampanjo smo začeli 10. maja.”
Še bolj oster je bil predsednik SDS. “Drži. RTV nastopa kot lakaj globoke države. Stranko SLS s poslancem v Evropskem parlamentu ignorirajo, povabijo pa dve levi neparlamentarni listi,” je povedal Janša.
V oddaji so sicer sodelovali Klemen Grošelj, ki je nedavno prestopil k Čuševim Zelenim, Ljudmila Novak (NSi), Matevž Frangež (SD), minister Matej Arčon (GS), ki pravzaprav sploh ne kandidira, Vladimir Prebilič iz Vesne, Milan Zver (SDS) in Luka Mesec, predstavnik zunajparlamentarne Levice.
Javno je opazila, da Joveva, vodilna kandidatka na listi Gibanja Svoboda, ni bila prisotna na soočenju. Evropska poslanka, nekdanja “neodvisna” novinarka, se z zadnjimi nastopi v slovenskih medijih ni proslavila. Spotaknila se je tudi na socialnih medijih, kjer je narobe navajala imena stavb Evropskega parlamenta. Več – TUKAJ. V Gibanju Svoboda so očitno ocenili, da jim njeni javni nastopi škodijo.
Zmagovalka SDS še ni predlagala komisarja
Tarča je kot prvo temo odprla vprašanje Veselove kandidature za evropskega komisarja. Predsednik vlade Robert Golob ga je že predstavil kot svojega kandidata, pri čemer pa ni naletel na navdušenje pri svojih koalicijskih partnerjih, še manj pa pri opoziciji. Zver, ki je v oddaji zastopal SDS, je povedal, da sam Veselu ni naklonjen, na ravni stranke pa pogovori o tem še niso stekli. Spomnil je tudi: “SDS je že leta in leta najmočnejša politična stranka, zmagovalka volitev, jaz sem sam trikrat popeljal stranko na volitve, kjer smo prepričljivo zmagali, pa se nismo nikoli uspeli poenotiti o kandidatu iz vrst SDS.”
.@MilanZver Prebiliču: Vi ste univerzitetni profesor in je potrebno pazit pri uporabi pojmov, zlasti kot je genocid. To so težke besede in tega ne morete obtožiti Izraela. pic.twitter.com/IG5XpIx18p
— Peter Šuhel (@PeterSuhel) May 16, 2024
Zver: Vi ste univerzitetni profesor!
Kot že rečeno, pa je v oddaji sodeloval tudi Vladimir Prebilič, ki si je zaradi nemarnega opletanja z izrazom “genocid” v zvezi z izraelsko vojaško operacijo v Gazi prislužil Zverov opomin. “Vi ste univerzitetni profesor in je potrebno paziti pri uporabi pojmov, zlasti, kot je genocid. To so težke besede in tega ne morete obtožiti Izraela,” je povedal Zver.
V oddaji je Luka Mesec predstavil stališče, da je na levi strani premalo političnega povezovanja in da zagovarja levo in zeleno povezovanje, kar je naletelo na odobravanje dveh “zelenih” kandidatov Prebiliča in Grošlja. Volivci Zelenih bi tako nehote glasovali tudi za Levico in obratno.
Si je levica sama nastavila past?
V oddaji pa so odprli tudi vprašanje referendumov, ki se bodo odvili skupaj z evropskimi volitvami. Vlada zaradi njene relativno nizke priljubljenosti in tudi sicer manjšega zanimanja levega volilnega telesa za evropske volitve želi z referendumi izvesti mobilizacijo liberalnih volivcev. To pa se ji, kot je opozoril analitik Dr. Marko Hočevar, utegne maščevati – predvsem pri referendumskem vprašanju o evtanaziji, kjer bi lahko prišlo do masovne mobilizacije proti zakonu.
Ž. K.