Kdor ne nosi plašnic, ampak razumsko sledi poplavi objav o RTVS na socialnih omrežjih in v vseh medijih, kaj hitro lahko dojame, da je na tej javni ustanovi, za katero vsi plačujemo obvezen TV-prispevek, boj za obstanek dosedanje dolgoletne uredniške politike in ideološke agende vseh tistih urednikov in novinarjev, ki niso možine ali pirkoviči, zelo srdit.
Tako daleč že gre, da uredniki in voditelji o svoji cenzuri določenih spornih vsebin celo lažejo, da berganti pirkoviče po hodniku namesto z Živijo pozdravljajo s Hvaljen Jezus, da nekateri zlorabljajo javni zavod za osebno podporo sodelavcu (voditeljice v TV-oddajah nosijo majčke z napisom Studio City), ki mu zaradi hudih groženj določenim kolegom niso podaljšali pogodbe, da so pritiski in pozivi k odstopu “ne-naših” že vsakdanja praksa, da je blatenje slednjih (primer Vide Petrovčič) po FB ali TW nekaj povsem običajnega, zborovanja in stavke pa tudi …
“Se vračamo v leto 1945? Številni (novinarji) so kot v revolucionarnem transu, kar spominja na zgodovinski slovenski razkol, ko se je hujskanje, blatenje stopnjevalo v nasilje,” je nekdo komentiral na socialnih omrežjih. Ah ne, njihova razlaga je, da bi radi RTVS samo normalizirali, mar ne?!
Cenzurirali so prispevek o Golobovi nezakoniti plači
Da se na RTVS nenehno dogaja uveljavljanje levega političnega prepričanja (in s tem služenja vzporednemu mehanizmu), so dovolj jasno utemeljile tudi vsakotedenske Ukomove analize. Prispevke so v več primerih ocenile za pristranske, v prid le eni, levi opciji. Pa tudi padec gledanosti informativnih oddaj kaže, da gledalci in poslušalci ne sprejemajo več dosedanjega načina poročanja. Če urednik in voditeljica Odmevov brez vednosti odgovorne urednice informativnih programov cenzurirata načrtovan in že pripravljen prispevek o Golobovi plači, potem je res nekaj hudo narobe! Da pa ob tem še neupravičeno obtožita odgovornega, ki je to povedal v javnosti, je pa kaznivo in višek sprenevedanja. Ali pa so ti ljudje samo zelo jezni in jih je strah, da se “njihova” RTV-trdnjava vendarle maje.
Lea Kalc Furlanič