Nedavni prispevek portala MMC o normirancih, sicer napisan na podlagi poročanja Slovenske tiskovne agencije (STA), pritrjuje navedbam tistih, ki opozarjajo, da RTVS, ki je javni medij, deluje kot podaljšek vladajoče oblasti, čeprav je od javnega servisa, ki so ga prisiljena plačevati vsa gospodinjstva, povsem upravičeno mogoče pričakovati, da deluje profesionalno in kar se da nepristransko. Enaka so sicer tudi pričakovanja, povezana s poročanjem STA.
Davčni strokovnjak in nekdanji direktor Finančne uprave RS Ivan Simič je lanskega septembra, ko so se sestale vodje koalicijskih partneric, da bi proučile ključne zakonodajne predloge za jesen, med drugim tudi predlog manjše davčne reforme, napovedal, da bodo samostojni podjetniki oziroma tako imenovani normiranci ena od največjih tarč davčne reforme. Čeprav davčne reforme na koncu niso speljali in so sporočili, da bo na sporedu v drugem mandatu, bi lahko članek na to temo predstavljal del nekakšne strategije, s katero bi vplivali na ustvarjanje negativnega mnenja ljudi v zvezi z normiranci. To bi pozneje omogočilo lažje dodatno obdavčevanje ali birokratsko omejevanje.
Že naslov članka na MMC je zgovoren, glasi se namreč: Samostojni podjetnik “normiranec” lani kar s petimi milijoni evrov prihodkov. Marsikdo meni, da s tem, ko je beseda “normiranec” postavljena v narekovaje, sugerira dvom, cinizem ali morda celo prikrito zaničevanje.
V članku je mogoče prebrati, da je samostojnih podjetnikov, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, iz leta v leto več. “Med njimi je bil lani največji zaslužkar računalničar z območja jugovzhodne Slovenije, ki je ustvaril 5,2 milijona evrov prihodkov,” so navedli. Med drugim so zapisali tudi sledeče: “Drugi na lestvici največjih zaslužkarjev med normiranci je lani ustvaril nekaj manj kot dva milijona evrov prihodkov. Je z Gorenjske, ukvarja pa se z dejavnostjo uprav podjetij ter podjetniškim in poslovnim svetovanjem.”
Nato so na MMC objavili še Fursovo pojasnilo o tem, kako je mogoče, da je lahko normiranec nekdo, ki ima več kot pet milijonov evrov letnega prihodka. “Upošteva se, da lahko zavezanec, ki je na novo začel opravljati dejavnost, pri ugotavljanju davčne osnove v prvem davčnem letu in v drugem davčnem letu, če je začel opravljati dejavnost v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega leta, priglasi upoštevanje normiranih odhodkov,” je Furs pojasnil za STA in dodal, da zavezanec, ki je lani ustvaril več kot pet milijonov prihodkov, v letošnjem letu ne sme biti več normiranec.
Z besedo zaslužkar niso skoparili
Kot je mogoče videti, o uspešnih normirancih brez kakršnih koli zavor poročajo kot o “zaslužkarjih”, s čimer jim pripisujejo slabšalni pomen. Na družbenem omrežju X je politični analitik Mitja Iršič opozoril, kaj je o zaslužkarjih napisano v SSKJ: “Kaj SSJK pravi o zaslužkarjih? Zaslúžkar (slabšalno): kdor gleda samo na zaslužek; “postati vojni zaslužkar.” Sinonim: Dobičkar, špekulant.” Ob tem je dodal: “Ti družbeno-politični delavci so farma zavisti.”
Marsikdo bi lahko sklenil, da v ideološki borbi proti normirancem ne izbirajo sredstev. Z izrazom “zaslužkar” namreč niso niti najmanj skoparili, saj jih, kot kaže, želijo prikazati kot družbeno škodljive posameznike, ki bi jih bi bilo treba na nek način omejiti. Pod krinko informiranja javnosti na takšen način izvajajo obliko politične propagande, ustvarjajo zavisti proti nekomu, ki je s svojim delom konkretno prispeval v davčno blagajno. Da je to skregano z vso zdravo logiko, najbrž ni treba posebej poudarjati.
S. K.