Ameriški državni sekretar Marco Rubio ter posebni odposlanec predsednika Donalda Trumpa Steve Witkoff se ta danes odpravljata v Pariz na pomembna srečanja z evropskimi voditelji. Witkoff se bo sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, Rubio pa z zunanjim ministrom Jean-Noëlom Barrotom. Tam bo tudi ukrajinska stran.
Ključna tema pogovorov bo konflikt v Ukrajini, na dnevnem redu pa bodo tudi ostali izzivi, tako Iran in trgovinski odnosi po Trumpovih tarifnih grožnjah.
Witkoff je nedavno po tretjem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom izrazil optimizem o možnostih za mirovni dogovor. Kljub temu so viri v Washingtonu poročali o nezadovoljstvu med Trumpovimi pomočniki, ki naj bi bili “naveličani” evropskih prizadevanj za okrepitev Ukrajine, poroča The Economist.
Rubio se bo v Parizu udeležil pogovorov o Ukrajini, Iranu in trgovinskih odnosih, kar nakazuje na pomembnost preučevanja odnosov, ki jih ogrožajo Trumpove tarifne grožnje. Mnenje o potencialnih varnostnih jamstvih za Ukrajino, v primeru prekinitve ognja, je v zadnjih dneh postalo ključno vprašanje, saj francoski predsednik vodi evropska prizadevanja na tem področju. To je že tretja pot Rubia v Evropo po njegovem imenovanju, ta obisk pa je prvi, odkar je podpredsednik ZDA JD Vance februarja obiskal vrh o umetni inteligenci, poroča AFP.
Ločeno v četrtek bo francoski obrambni minister Sebastien Lecornu odpotoval v Washington, kjer se bo srečal z ameriškim obrambnim ministrom Petom Hegsethom za pogovore o več vprašanjih, vključno z Ukrajino, Iranom in Gazo. Lecornu naj bi se srečal tudi z direktorico nacionalne obveščevalne službe Tulsi Gabbard in Keithom Kelloggom, Trumpovim odposlancem za Ukrajino. The Economist je ta teden opozoril, da so Trumpovi predstavniki Pentagona pred kratkim spraševali zaveznika o tem, zakaj še naprej dobavlja orožje Ukrajini. “Kot vedno pri tako kaotični administraciji je težko ločiti pravi signal od hrupa,” je zapisal tednik.
Trenutno se Evropejci gibljejo v dveh smereh
Prvi je prizadevanje voditeljev Združenega kraljestva in Francije, da ustvarijo evropske “pomiritvene sile”, ki bi pomagale Ukrajini pri morebitni prekinitvi ognja. Rusija nasprotuje taki napotitvi, čeprav Trumpova administracija ni zagotovila, da bo podprla Ukrajino med morebitno prekinitvijo ognja, s čimer je breme preložila na Evropejce. V drugi smeri pa Francija in drugi evropski zavezniki nameravajo Trumpu pokazati, da prevzemajo breme evropske varnosti in ohranjajo vsaj nekaj ameriške zavezanosti Natu, če že ne Ukrajini.
Po tej novi shemi bi “prihodnje odvračanje Rusije potekalo na treh območjih: okrepljene ukrajinske sile, ki držijo črto proti Rusiji na vzhodu, evropske sile na zahodu in, vsaj za zdaj, nadaljnja ameriška prisotnost v državah Nata.” Drugič, je zapisal Economist, “Evropejci bi morali dati več svojih zalog orožja in financirati kijevsko vojaško industrijo, se pogajati s Trumpom o nakupu ameriških sistemov zračne obrambe za Ukrajino; in uporabi zamrznjeno rusko premoženje za plačilo svojega načrta”.
T. B.