V slovenskih dominantnih medijih, ki delujejo pod okriljem tranzicijske levice, vsake toliko časa zaokrožijo slabo premišljeni “mirovniški” posegi, ki se zavzemajo za prekinitev pomoči napadeni Ukrajini. Pod črto je formula preprosta – mir bo dosežen, ko bo v napadeni državi prevladal napadalec. Na zadnje tovrstno pismo, naslovljeno Proti vojnemu hujskaštvu in financiranju vojne, se je odzval nekdanji zunanji minister in profesor dr. Dimitrij Rupel, ki s kritiko zapisnega ni skoparil.
“Že površen bralec bo hitro opazil, da naših sto in več nasprotnikov ‘hujskaštva in financiranja nove vojne’ nasprotuje odločitvam NATA in EU glede vojaške pomoči Ukrajini, povečanju proizvodnje orožja in streliva v EU in ‘vzpostavljanju vojne ekonomije’, pravzaprav vstopu v vojno. Vojna v Ukrajini naj bi prav prišla tudi slovenski vladi oz. njenemu predsedniku dr. Robertu Golobu,” je uvodoma zapisal dr. Rupel.
Rupel je nato polemiziral z avtorjem besedila dr. Igorjem Ž. Žagarjem, o katerem meni, da nespretno utemeljuje nekakšno posredniško vojno Zahoda (ZDA in EU) proti neporaženemu nasprotniku iz hladne vojne – Rusko federacijo.
“To stališče besedila Ž (avtorja dr. Igorja Ž Žagarja) je nenavadno, saj s hladno vojno povezuje Rusko federacijo, o kateri pač vemo, da si je prislužila položaj mednarodnega dejavnika šele po koncu in zaradi konca hladne vojne in torej ni mogla biti njen ‘sovražnik’, medtem ko je bila v hladni vojni poražena stran pač Sovjetska zveza (1989–1991),” je zapisal dr. Rupel.
Rupel je prepričan, da je avtor mirovniškega pisma poenostavil mednarodne odnose in mednarodne razmere, saj jih je lahko predstavil kot veliki spopad Zahoda in vzhajajoče moči “Vzhoda”.
Fraze iz temnih poglavij preteklosti
Rupel je nadaljeval, da avtor “mirovniškega” besedila (glede na zapisano) ni imel namena podajati rigorozne geopolitične analize, temveč polemizirati s trenutno slovensko oblastjo.
V Ruplovem zapisu je še posebej zanimivo opažanje, povezano s terminologijo, ki jo uporabljajo novopečeni “mirovniki” oz. podporniki “ruskega miru”. Ta namreč v mnogočem spominja na terminologijo, ki jo še kako dobro poznamo iz najtemnejših poglavij naše zgodovine.
Tako je zapisal dr. Rupel: “Zahtevnejši, recimo obupani bralec, bo v besedilu Ž prepoznal formule in politične fraze, ki so bile značilne za t. i. mirovniška in s strani Sovjetske zveze navdihovana (in plačana?) gibanja pred drugo svetovno vojno in seveda še večkrat pozneje. Dokument Ž vsebuje podobne formulacije, kot so jih vsebovale do Hitlerja popustljive izjave zahodnih (Chamberlain) in vzhodnih vlad (Stalin) leta 1938 in 1939.”
Znani “mirovniki”, ki bi Ukrajini odtegnili pomoč
Zadnje “mirovniško” pismo so sicer podpisali našim bralcem znani sopotniki in/ali akterji tranzicijske levice. Številne bodo naši bralci z lahko prepoznali:
Ž. K.