Mediji v Kijevu poročajo, da je ruska stran predlagala pogajanja o izmenjavi ujetnikov, ki bi se nanašala na ruske vojake, aretirane med ukrajinsko operacijo v regiji Kursk. Po podatkih, ki jih poroča The Financial Times, je ruskih zapornikov po ofenzivi na rusko ozemlje na stotine.
Ruski tiskovni agenciji TASS gre zaupati, saj informacije prejema neposredno iz Kremlja. Tako TASS v četrtek ob 10. uri po moskovskem času poroča, da so ruske sile pred ukrajinskimi silami očistile Martinovko v regiji Kursk. Po Google Maps je Martinovka 10 kilometrov od Suže na lokalni cesti R200, ki vodi v mesto Kursk. Istočasno prihaja novica, da je Aleksej Smirnov, guverner regije Kursk, ukazal evakuacijo celotnega okrožja Gluškovo, kjer živi približno 20.000 ljudi. Ruske oblasti so razglasile izredne razmere v regiji Belgorod, ker “situacija ostaja zapletena in napeta. Zaradi terorističnih napadov ukrajinskih oboroženih skupin so bile poškodovane stanovanjske hiše in infrastruktura, poročajo o mrtvih in ranjenih državljani,” se glasi obvestilo.
Sklepati je lahko, da so ukrajinske sile naletele na odpor in ne napredujejo več tako hitro kot v prvih dneh, a še vedno predstavljajo resno grožnjo, na katero ruske sile nimajo odgovora. Iz Kijeva so sporočili, da cilj operacije ni zavzetje ozemlja, temveč vzpostavitev varnostnega območja znotraj ruskega ozemlja, ki bi omogočilo napade na ruske logistične dejavnosti in preprečilo neovirane napade na obmejna ukrajinska območja, predvsem Harkov.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na socialnem omrežju X objavil novico o srečanju z vojaškim vodstvom “o razmerah v regiji Kursk”, kjer ne izključuje, če bo potrebno, “ustanovitve vojaških poveljstev”. Inštitut Hudson, ki je blizu ameriški republikanski stranki, meni, da bo končna ocena uspeha ukrajinske operacije v veliki meri odvisna od “zmožnosti Kijeva, da v regijo Kurska pripelje dodatne enote in opremo za vzpostavitev obrambe drugega in tretjega ešalona. Ukrajinske inženirske formacije bi morale hitro vzpostaviti obrambno arhitekturo za zaščito osvojenega ozemlja pred prihajajočimi ruskimi protiofenzivami”. Ruska stran nadaljuje močne napade na vzhodni del ukrajinske fronte v Donbasu, s čimer poskuša dati vedeti, da cilji “posebne vojaške operacije” ukrajinska operacija ne postavljajo pod vprašaj, poroča Reuters.
Ruski vojski primanjkuje vojakov
Pričakovati je mogoče, kot smo že zapisali, da bo pozicijsko bojevanje potekalo tudi na ruski fronti. Inštitut za preučevanje vojne (ISW) poroča novice iz ruskih opozicijskih virov, da bo Kremelj sprožil nov mobilizacijski cikel, ki bi prizadel tudi velika mesta, na primer Moskvo in Sankt Peterburg, da bi zagotovil sile za obrambo regija Kursk. Ruskim silam primanjkuje žive sile, kar so deloma nadomestili s premočjo predvsem v topniških zmogljivostih in letalstvu. Nenehna vojaška pomoč Zahoda je po preboju blokade v ameriškem kongresu izravnala razmerja moči pri oborožitvi. Kader je glavni izziv na obeh straneh. Vladimir Putin je v sredo sprejel v.d guvernerja kaliningrajske regije: “Posebna pozornost je namenjena posebni vojaški operaciji, njenim udeležencem in njihovim družinskim članom,” je o prvi temi srečanja poročal Kremelj na svoji spletni strani.
“V Kurčatovu sem se srečal s Sergejem Kirijenkom, prvim namestnikom vodje administracije ruskega predsednika. Poudarek je na jedrski elektrarni Kursk,” je povedal Aleksej Smirnov, guverner regije Kursk, poroča ruski dnevnik Kommersant na svoji spletni strani. To je novica, ki potrjuje, kako resno Kremelj jemlje ukrajinski vojaški vdor v Rusijo. Kirijenko je Putinov človek za specialne operacije, velja za enega najmočnejših ljudi v državnem sistemu, ki lahko doseže kremeljskega carja, kadar hoče.
Ruski mediji sicer poročajo o razmerah v regijah Kursk in Belgorod, vendar do te mere, da dajejo vtis, da gre za mimobežno epizodo “posebne vojaške operacije”. Kirijenkov odhod v Kurčatov, mesto, kjer je jedrska elektrarna Kursk, pa nakazuje skrb Kremlja za ohranitev strateškega objekta pod njegovim nadzorom.
“Ukrajina ima pravico, da se brani znotraj in zunaj svojega ozemlja,” je dejal švedski obrambni minister Pål Jonson. Del zaveznic v Natu je ukrajinsko operacijo popolnoma podprl, češ da je v skladu z mednarodnim pravom. Madžarski premier Viktor Orbán in njegov partner, predsednik slovaške vlade Robert Fica operacije ne podpirata.
Ruski zavezniki molčijo
Na drugi strani so se ruski zavezniki javno zavili v molk. Ko gre za Islamsko republiko Iran je to razumljivo, saj se sooča z morda najtežjo krizo od začetka spopada med palestinskim militantnim gibanjem Hamas in Izraelom – v Teheranu je bil ubit nekdanji vodja Hamasa Ismail Hanija in vlada se mora Izraelu nekako maščevati, saj ga imajo vsi za odgovornega za napad. A celo Putin je vodstvo v Teheranu pozval, naj se odpove močnemu odgovoru, ki bi povzročil stopnjevanje vojne v regiji, ker bi oslabil vojne zmogljivosti Rusije – ruski predsednik je v Moskvi sprejel vodjo palestinskih oblasti Mahmuda Abasa v začetku tega tedna.
Kitajska zunanja politika v težavah
Ljudska republika Kitajska nemo opazuje ukrajinsko operacijo, nezadovoljna je tudi z dogajanjem na Bližnjem vzhodu, ker je njena diplomatska operacija pomiritve palestinskih frakcij propadla z atentatom na Hanijo. Pomoč Rusiji ni izključena, a tiho in zato, da ne bi izzvali resnih sankcijskih odzivov ZDA v razmerah, ko se kitajsko gospodarstvo še vedno sooča z vrsto ovir pri oživljanju in pridobivanju zagona.
Bloomberg Economics je objavil stopnjo tveganja morebitnega izbruha konflikta znotraj članic skupine G20. Na prvem mestu je Turčija z indeksom 6, sledi ji Rusija z indeksom 4, na tretjem mestu pa so ZDA z indeksom 2,9.
I. K.