Saga o RTV Slovenija: Od laganja o plačah do brezobzirne maščevalnosti in hamasovskega aktivizma

Datum:

Ali je sprenevedanje vodstva RTV Slovenija o umiku politike iz javnega zavoda in o nemaščevalnosti že doseglo višek? Na to vprašanje je za zdaj nemogoče odgovoriti.

Da so sodelavcem nekdanje informativne oddaje Panorama, ki jim niso dali možnosti za razvoj in promocijo, znižali plače, smo bežno omenili že v prejšnji številki Demokracije. Sedaj pa je znanih tudi več podrobnosti, ki smo jih najprej objavili na naši spletni strani. Rdeča nit vsega tega dogajanja je, da vodstvo RTV s svojo službo za odnose z javnostjo očitno bolj sebe kot javnost prepričuje, da se ne maščujejo nikomur.

No, v prvem naletu so se celo debelo zlagali, da niso nikomur znižali plače, sedaj pa so že priznali, da zaradi spremenjenih finančnih in programskih razmer spreminjajo pogodbe nekaterim sodelavcem v njihovo škodo, medtem ko so – očitno na željo premierja Roberta Goloba – v najbolj gledane večerne termine vrnili Marcela Štefančiča, ki ga zlobni jeziki sedaj kličejo “gospod Jebenoveč”.

“Maščevanje je sladko!”
Toda obstajajo očitno tudi tisti drugi, ki jih je, če parafraziramo Štefančiča, “jebeno manj”. Pa to sploh ne pomeni, da gre za privržence SDS – dovolj je že, da se politično niso opredelili in niso stopili na stran levičarskega aktivizma, ki je sicer močno vidno na hodnikih na Kolodvorski in Tavčarjevi. Primer sedaj že nekdanje novinarke TVS Andreje Gregorič to dokazuje, saj je bil njen edini “politični greh” sodelovanje v oddaji Panorama, ki je bila za depolitizirane puritance na RTV izraz “kolaboracije z janšizmom”.

Nič nenavadnega torej, da se ob zadnjem škandaloznem znižanju plač sodelavcem ukinjene Panorame, ki jih imajo očitno za “tehnološki višek”, “pravoverni” drugi sodelavci tako rekoč privoščljivo hihitajo s ponavljanjem njihove priljubljene fraze “maščevanje je sladko”. Kot da bi bili sodelavci Panorame krivi za tegobe tistih, ki jih je “jebeno več”. Iz tega je razvidno, kako brezobzirna je maščevalnost političnih aktivistov, ki imajo sebe za nosilce “depolitizacije”, kajti to, kar počne sedanja vladajoča elita, zanje ni politika?! No, osrednje novinarsko društvo in novinarske sindikalne organizacije molčijo – in pritrjujejo. Molči tudi počasi odhajajoča evropska (polit)komisarka Věra Jourová.

Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije.

Sorodno

Zadnji prispevki