Ob 35. obletnici prve slovenske demokratično izvoljene vlade je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve pripravilo pogovor na omizju z naslovom Samo ena je vlada slovenske osamosvojitve. Na dogodku so sodelovali ključni akterji slovenske osamosvojitve, ki so poudarili pomen preloma s totalitarizmom ter zgodovinsko in politično edinstvenost Demosove vlade.
Uvodoma je prvi predsednik Ustavnega sodišča, dr. Peter Jambrek, spomnil, da se Slovenija z letom 1945 sicer ni več soočala s fašizmom in nacionalsocializmom, a se tudi ni zares osvobodila.
“Dejstvo, da se je Slovenija leta 1945 osvobodila od strašnega režima, kot sta bila fašizem in nacionalsocializem, še ni pomenilo, da se je osvobodila tudi zares. Če smo natančni, je leta ’45 iz dveh totalitarizmov — fašizma in nacionalnega socializma — Slovenija zapadla v tretjega, in to je komunizem,” je dejal.
Pravo osvoboditev, tako Jambrek, je Slovenija doživela šele s prvimi pluralnimi volitvami leta 1990 in oblikovanjem prve demokratično izvoljene vlade. “Leta 1990, ko se je ustanavljala Peterletova vlada, pride do miselno-duhovnega preloma s totalitarno miselnostjo. Začne se razmišljati o duhu zahodne civilizacije.”
Osamosvojitev je bila kompleksna
Govorci so poudarili, da je bilo osamosvajanje izjemno kompleksen proces, pri čemer so se dotaknili tudi nekaterih današnjih političnih nesporazumov. Med drugim so izrazili začudenje nad izjavami predsednice Državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, ki je kot prvo slovensko vlado omenila vlado Borisa Kidriča. Lojze Peterle, predsednik prve slovenske vlade je pri tem dejal, da to, kar smo doživeli s predsednico Državnega zbora, je sicer značilno. “Razumem, da človek na tem mestu ne ve nekaterih ključnih dejstev, ampak vse skupaj pa ne zgleda najbolje.”
Prisotni so spomnili, da so slovenski komunisti sodelovali pri sovjetizaciji vzhodnega dela Evrope v sodelovanju s Kominterno. Želja po samostojni državi je bila sicer vedno prisotna, a pogoji zanjo so dozoreli šele leta 1990. “Trdim, da ni bilo dovolj, da je padel Berlinski zid, da je razpadel komunizem, ampak je bilo bistveno to, da smo imeli mi takrat izpolnjene politične pogoje za postavitev lastne, suverene in demokratične države,” je še dejal Peterle.
Sanj bi lahko bilo konec za nekaj desetletij
Pomembno vlogo v času osamosvajanja je imel tudi Jelko Kacin, takratni republiški sekretar za informiranje, ki se je spomnil ključnih trenutkov iz vojne za Slovenijo. “Jaz mislim, da je bilo, prvo, da smo verjeli, da bomo ta projekt realizirali; drugo, da smo se od vsega začetka zavedali, da če ga ne bomo realizirali, bomo vsi končali v arestu in bo vseh sanj o svobodni Sloveniji konec za nekaj naslednjih desetletij, ker bodo na primeru Slovenije disciplinirali preostanek Jugoslavije.”
Kacin je izpostavil tudi pomen odločnega nastopa prek tiskovnih konferenc v Cankarjevem domu, ki so imele pomemben informacijski in simbolni učinek med oboroženim spopadom.
Izziv je bilo tudi samostojno slovensko gospodarstvo
Demosova vlada pa se ni pripravljala zgolj politično in varnostno, temveč tudi finančno. Dušan Šešok, finančni minister prve slovenske vlade: “In kar se denarja tiče — denar je bil narejen že decembra ’90, natisnjen je bil v Celju in je imel najboljšo možno zaščito.” Kljub izgubi jugoslovanskega trga se je slovensko gospodarstvo odzvalo presenetljivo dobro. “Začelo se je že s tem, da smo prenehali plačevati carine v Beograd. Potem smo vzpostavili dva nivoja prometnega davka — to je bilo potem tudi izhodišče za davek na dodano vrednost,” je zaključil Šešok.
Zgodovinski mejnik je bil dosežen 16. maja 1990, ko je bila dober mesec po prvih demokratičnih in svobodnih volitvah v Republiki Sloveniji izvoljena 27-članska osamosvojitvena vlada. Pogosto jo imenujemo tudi Peterletova oziroma Demosova vlada, ki je slovenskemu narodu zapustila samostojno in neodvisno državo.
A. G.