Podatki kažejo, da se je tempo napredovanja ruskih sil upočasnil. Moč ruske vojske po mnenju tujih strokovnjakov slabi, zato je sedaj pravi trenutek za pritisk na Moskvo.
“Popolnoma se mu je zmešalo! Po nepotrebnem ubija veliko ljudi, pri čemer ne govorim samo o vojakih. Na ukrajinska mesta brez očitnega razloga izstreljujejo rakete in brezpilotna letala,” je namreč kritično na omrežju Truth Social zapisal ameriški predsednik Donald Trump, ki meni, da bo poskus Vladimirja Putina, da zavzame celotno Ukrajino, privedel do zloma Rusije. Slednjemu pa sicer niso po volji niti izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. “Vse, kar izjavi, je problematično, ni mi všeč in naj raje s tem preneha,” je namreč izjavil brez bolj konkretnih pojasnil.
“Neselektivno ubijanje žensk in otrok ponoči, ko so na svojih domovih, je očitna kršitev Ženevskih mirovnih protokolov iz leta 1977, ki so namenjeni zaščiti civilistov. Ti napadi so sramotni. Ustavite ubijanje. Prekinite ogenj zdaj,” je v odzivu izpostavil Trumpov posebni odposlanec za Ukrajino Keith Kellogg.
Takšne izjave, po vsem sodeč, zabavajo Putinov ožji krog, ki to vse težje skriva. V ponedeljek je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov po poročanju Jutranjega Lista sporočil, da jih Trumpova kritika ruskega predsednika ne skrbi. “Začetek pogajalskega procesa, v katerega je ameriška stran vložila veliko truda, je zelo pomemben dosežek in iskreno smo hvaležni Američanom, predvsem pa predsedniku Trumpu, za pomoč pri organizaciji in začetku tega procesa. Hkrati pa gre za zelo občutljiv trenutek, ki je povezan s čustveno preobremenjenostjo vseh vpletenih strani in čustvenimi reakcijami,” je navedel po poročanju Kommersanta.
Obsežni napadi navkljub mirovnim pogajanjem
Ruske sile so v noči iz nedelje na ponedeljek (že tretjo noč zapored) izvedle nov obsežen zračni napad na Ukrajino, v katerem je bilo ubitih najmanj šest oseb, 24 pa ranjenih. Po poročilu ukrajinskih letalskih sil je Rusija iz bombnikov tipa Tu-95MS izstrelila devet križarskih raket Kh-101 in lansirala rekordnih 355 dronov tipa Shahed. V odgovor na ruske akcije je Poljska dvignila bojna letala. “Izvedeni so bili vsi potrebni postopki za zagotovitev varnosti poljskega zračnega prostora,” so ob tem pojasnili.
V zahodnih medijih se vrstijo pozivi Trumpu, naj spremeni svojo politiko, močno pritisne na Rusijo in nadaljuje z vojaško pomočjo Ukrajini. Medij Washington Post, ki se sklicuje na mnenje ducata visokih ameriških uradnikov in vojaških strokovnjakov, pa medtem izpostavlja, da je sedanji trenutek morda najugodnejši za pritisk na Moskvo v celotni vojni. Po mnenju omenjenih strokovnjakov ruska vojska izgublja moč in bo kmalu občutila veliko pomanjkanje ljudi in opreme. “Rusija verjetno ne bo dosegla zastavljenih ciljev popolnega nadzora nad štirimi območji,” meni Dara Massicot, višja sodelavka v think tanku Carnegie Endowment. Njen sklep pa sicer potrjuje tudi situacija na bojišču, kjer ni zaznati večjih premikov. Ruske sile so navkljub trditvam o okrepljeni ofenzivi od januarja osvojile le okoli 0,15 odstotka ukrajinskega ozemlja. Podatki kažejo, da se je tempo napredovanja upočasnil – s približno 125 kvadratnih kilometrov tedensko konec leta 2024 na le 41 kvadratnih kilometrov tedensko.
24. in 25. junija bo v Haagu potekal vrh zveze Nato. Ruben Brekelmans, nizozemski obrambni minister, je napovedal, da njegova država išče možnosti za vključitev predsednika Zelenskega v sam program vrha. A od vrha ne smemo pričakovati veliko, saj plenarnega zasedanja, ki bi se ga udeležili voditelji 32 članic Nata, verjetno ne bo. Po informacijah Radia Free Europe bo tudi končna izjava zelo kratka, lahko pa se tudi dogodi, da v dokumentu Rusija ali Ukrajina sploh ne bosta omenjeni. Ker Trump izključuje možnost, da bi Ukrajina kmalu vstopila v zvezo Nato, namreč prevladuje mnenje, da je bolje, da tega v deklaraciji niti ne omenjajo. Obstaja pričakovanje, da se bodo voditelji Nata dogovorili o novem cilju – višini izdatkov za obrambo. Generalni sekretar Nata Mark Rutte predlaga, da vse države povečajo obrambno porabo na 3,5 odstotka BDP ter dodatnih 1,5 odstotka BDP namenijo obrambnim ciljem. Vendar mnogi menijo, da je to preveč.
Ž. N.