Klub slovenskih podjetnikov SBC je po naših informacijah zapustilo veliko število podjetnikov.
Solo akcija podpore Roberta Goloba sedaj že odstopljenega predsednika Kluba slovenskih podjetnikov Joca Pečečnika je tako razjezila svoje člnastvo, da podjetniki množično izstopajo iz kluba. Govori se o nekaj sto posameznikih, v SBC priznavajo le 49 namer o izstopu. Med najbolj vidnimi je nekdanji direktor FURS Ivan Simič.
Oglejte si še: Joc Pečečnik in upravni odbor SBC odstopili s položajev
Na Pečečnikovo pismo podpore Golobovi vladi na predlagani Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku se je odzval tudi podjetnik, predsednik Državnega sveta in predsednik stranke Fokus Marko Lotrič.
– Predlagana ureditev udeležbe zaposlenih pri dobičku obljublja pravičnost, a skriva resne sistemske napake. Zakon je izjemno zapleten, administrativno obremenjujoč in poln vsebinskih ter postopkovnih pogojev, zaradi katerih bo v praksi koristen predvsem za večja, kapitalsko močnejša podjetja z razvito pravno in kadrovsko infrastrukturo.
– Manjša in srednja podjetja delujejo z nižjimi maržami, večjo poslovno negotovostjo in omejenimi administrativnimi viri. Zanje zakon ni spodbuda, temveč dodatno tveganje: bodisi se bodo izpostavila novim stroškom, zapletenim obračunom, potencialnim davčnim pastem in inšpekcijskim tveganjem, bodisi te možnosti ne bodo izkoristila.
– Posebej problematično je, da zakon ne rešuje ključnega problema slovenskega plačnega sistema – previsoke obremenitve dela. Namesto razbremenitve plač in zviševanja neto prejemkov zaposlenih uvaja nov, kompleksen mehanizem, ki v praksi ne zagotavlja stabilnosti, predvidljivosti in dolgoročne motivacije. Še več: udeležba pri dobičku je po svoji naravi vezana na uspešnost poslovanja, ki pa ni enakomerno porazdeljena med panogami in podjetji, zato zakon ustvarja dodatno neenakost tudi med zaposlenimi.
– V širšem kontekstu ta zakon ni osamljen primer. Sprejet je bil brez resnega socialnega dialoga, brez celovite analize učinkov na celotno gospodarstvo in v času, ko se podjetniško okolje v Sloveniji objektivno slabša. V obdobju delovanja aktualne vlade se je število zaposlenih v gospodarstvu zmanjšalo za približno 7.000, medtem ko se je število zaposlenih v javni upravi povečalo za okoli 12.000. Gospodarska rast Slovenije v tem obdobju je znašala 7,3 %, kar je bistveno manj od primerljivih držav, denimo Hrvaške, kjer je dosegla 13,5 %. Na to opozarja tudi Jure Knez, po katerem sem povzel te podatke.
– Namesto sistemskih reform smo bili priča preklicu že sprejetih ukrepov za razbremenitev plač, uvajanju novih davkov, rušenju plačnih sistemov, povečevanju birokracije ter ustvarjanju javnega diskurza, v katerem s(m)o podjetniki pogosto predstavljeni kot problem, ne kot rešitev. V takšnem okolju Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku deluje predvsem kot politični PR-ukrep ter kot simbolni nadomestek za reforme, ki bi dejansko izboljšale konkurenčnost gospodarstva in položaj zaposlenih.
– Zato je upravičen dvom, ali gre pri tem zakonu res za premišljen razvojni ukrep ali zgolj za populistično (še eno predvolilno) gesto, s katero se ustvarja vtis skrbi za zaposlene, medtem ko se hkrati ignorira dejstvo, da brez zdravega, konkurenčnega in spoštovanega podjetništva ni ne dobičkov ne delovnih mest.
– Vse skupaj morda najbolje povzame grenak nasmeh frizerke, s katero sva danes zjutraj spregovorila o tej temi: “Marko, povej mi, kaj ti ljudje žrejo, da brez sramu in zavor sprejemajo takšne neumnosti, drugo za drugo?“
C. Š.