Ljudje smo po naravi čuteča bitja. V skrbi zase zmoremo biti sočutni tudi s težavami drugih. Primer odvzema velenjskih otrok je pokazal, da se nas stiska drugih dotakne, da smo v veliki večini Slovenci sočutni ljudje, zato nam, spoštovani oblastiki, ne odrekajte pravice do sočutja in skrbi za lastne družine, ko vam povemo, da nas moti način, na kakršnega odločate o usodah otrok in družin!
Kot strokovni zastopnik starih staršev, ki so jima pravno in etično sporno odvzeli vnuka, sem 12. maja 2016 sodeloval na seji Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Predstavniki SD, DESUS in SMC so se več kot uro poigravali s proceduralnimi predlogi in zavlačevali pričetek seje ter obravnavo peticije s tri tisoč podpisi, ki jo je pred mesecem vložila iniciativa Pomagajmo otrokoma ubite matere.
Svoje sodelovanje so pogojevali z zaprtjem seje za javnost z navedbami, kako nevarno bi bilo, če bi se kdo spozabil in razkril osebne podatke vpletenih starih staršev in otrok. Kljub pojasnilu poslanca Vinka Gorenaka, da z občutljivimi podatki razpolagamo le strokovnjaki, ki smo zavezani varovanju osebnih podatkov, so predstavniki vladne koalicije vztrajali, da se seja popolnoma zapre za javnost.
Predsednica komisije Eva Irgl je do njihovih zahtev pokazala veliko mero razumevanja ter napovedala zaprtje dela seje za javnost, v katerem bi lahko predstavniki socialne inšpekcije in ministrstva razkrili svoje razloge za sporen odvzem otrok iz varnega okolja starih staršev. Kljub temu so se soočenju strokovnih in političnih mnenj strahopetno izognili. Aleš Primc je v zvezi s tem objavil šaljiv in hkrati resen tvit, da so poslanci SD, DESUD in SMC s seje zbežali kot jugoslovanska vlada leta 41.
SMC, SD in DESUS so spet zbežali iz kom. za človekove pravice. Kot jugoslovanska vlada aprila 1941.
— Primc Ales (@ales_primc) May 12, 2016
Vladne stranke zavrnile pogovor o potrebnih spremembah in z obstrukcijo nespoštljivo zapustile sejo
S peticijo je bila izkazana demokratična zahteva naroda, da nam institucije, ki morajo delati v našo korist, na razumljiv način pojasnijo svoje odločitve v tem primeru. Zato je bila poteza SD, DESUS in SMC, da z obstrukcijo zapustijo sejo strahopetna in do ljudi nespoštljiva. Hkrati z njimi so strokovne službe – vpletena CSD, socialna inšpekcija ter ministrstvo za družino – same sebi nespametno odvzele možnost, da bi argumentirano predstavile svoje razloge za odvzem otrok ter stališča in pomisleke, ki jih imajo zaradi vključevanja javnosti.
Središčni namen seje je bil ob seznanitvi s peticijo ravno v tem, da bi strokovno in laično razumevanje primera in različna stališča zbližali do te mere, da bi odpravili nevdržno stanje, ki ga trpita otroka in stari starši. Hkrati bi se dogovorili o potrebnih zakonskih spremembah, ki bi v podobnih primerih omogočile otrokom in družinam bolj prijazno ravnanje državnih organov.
Skrajni ukrep, odvzem otrok, je bil izveden, posledice za otroka in stare starše so že nastopile
Na prigovarjanje državne sekretarke Vukove, naj počakamo, da se primer odvzema otrok razreši po sodni poti, sva z odvetnikom starih staršev opozorila, da je nevzdržno stanje že vzpostavljeno. Otroka sta že bila odvzeta in že trpita posledice njima narazumljive odločitve, da ne smeta biti v varnem in ljubečem okolju pri dedku in babici. Zaradi tega je njeno govorjenje, da odprtih zadev ne smemo komentirati, zgolj način, kako preprečiti vsako razpravo o tej temi. Razlog, da »postopki tečejo«, pa je nesprejemljiv in zavajajoč, z vidika doživljanja nesrečnih otrok pa hkrati tudi povsem brez sočutja.
Vse niti se stekajo na ministrstvo Anje Kopač Mrak
Državna skretarka Martina Vuk je v povezavi z aktivnostmi, ki jih izvajamo v Odboru za pravice vnukov in starih staršev, govorila o paradržavi, ki jemlje zakon v svoje roke in ne spoštuje pravnih postopkov .
Spoštovana državna sekretarka Martina Vuk! Ljudje smo po naravi čuteča bitja. V skrbi zase zmoremo biti sočutni tudi s težavami drugih. Primer odvzema velenjskih otrok je pokazal, da se nas stiska drugih dotakne, da smo v veliki večini Slovenci sočutni ljudje, zato nam ne odrekajte pravice do sočutja in skrbi za lastne družine, ko vam povemo, da nas moti vaš način odločanja o usodah otrok in družin!
Hkrati razumemo, da morate tako govoriti, saj je vaša naloga braniti vse, ki so v tem primeru sprejemali napačne in nespoštljive odločitve do otrok in starih staršev. Ob tem vam izrekamo sučutje, saj so vas na seji komisije za peticije en za drugim zapustili vsi kolegi. Med javnim delom seje sta odšla Darja Kuzmanič Korva s Skupnosti centrov za socialno delo, nato gospod Del Fabro, na zaprti del seje pa ni prišel niti vodja socialne inšpekcije Peter Stefanoski, čeprav je ravno on dajal vtis, kako bo na tem drugem delu seje prisotnim pojasnil nujnost odločitve odvzema otrok, kakor je bilo razbrati iz njegovih besed na javnem delu seje. Morda je tudi njihova odsotnost povzročila vaš molk na zaprtem delu seje.
Stranka Mira Cerarja ne loči med pravom in pravičnostjo
Soočenje z resnico je za trenutne oblastnike očitno zelo boleče. Zato postajajo v odnosu do ljudi vse bolj žaljivi in nestrpni. Posebej SMC ima s svojo nepričakovano premočjo v DZ velike težave. Ne spoštuje zavez, ki jih je dala pred volitvami. Iz njenih ravnanj je razvidno, da z močjo in odgovornostjo, ki jo je prejela na sicer nelegitnimnih volitvah, ne zna prav ravnati. Drugače skoraj ni mogoče razložiti sprejemanja pogosto tudi pravno in moralno spornih odločitev. Spomnimo le na poskus odvzema poslanskega mandata Janezu Janši, na neodgovorno zunanjo politiko in popolno nespoštovanje schengenske ureditve ter na uvajanje vedno večjega nadzora nad lastnimi državljani.
Okrepljen finančni nadzor poteka skozi zgrešeno uvedbo davčnih blagajn, še bolj zaskrbljujoče pa je nenehno govorjenje vladajočih o sovražnem govoru in sprejemanje zakonodaje, ki omejuje ustavno pravico do izražanja mnenj, nazadnje skozi Zakon o varstvu pred diskriminacijo.
Ljudje čutimo, da sta naša prihodnost in demokracija pod nezrelimi in neodgovornimi oblastniki ogroženi. V primeru koroških dečkov pa se je pokazalo tudi to, da si država jemlje pravico grobo posegati v družinske odnose in najranljivejšim skupinam krši človekove pravice in dostojanstvo. Šele z uvidom, v kakšni plenilski državi živimo, in lastno družbeno angažiranostjo bomo Slovenijo naposled vrnili na pot normalnosti in blaginje.
Franci Donko, socialni delavec