Opozicija ima pomisleke o predlogu novele zakona o financiranju občin. Pripravil ga je odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in ga predstavil na seji DZ.
V stranki SDS menijo, da je obrazložitev ukrepov v zakonu pomanjkljiva, nezadostna in ne pojasnjuje vsebine in namena zakona, medtem ko v NSi kot neustrezno izpostavljajo zlasti rešitev glede sofinanciranja obveznosti občin z romskimi naselji.
Predlog ob tem predvideva dodatna sredstva zaradi zmanjševanja objektivnih razlik med občinami. Pri izračunu višine povprečnih stroškov kot izhodišča za določitev povprečnine bi upoštevali tudi povprečno medletno rast teh stroškov. Z desetih na 15 odstotkov bi zvišali največji obseg možne zadolžitve občine. Ob tem bi občinam omogočili, da se zadolžujejo tudi pri mednarodnih razvojnih bankah, katerih članica je Slovenija, in z izdajo občinskih obveznic, poroča STA.
V SDS opozorili na pomanjkljivost obrazložitev
Stranka SDS je predlagala, da bi še pred obravnavo na odboru opravili javno predstavitev mnenj o predlogu zaradi pomanjkljivosti obrazložitev ukrepov v zakonu, njihova kritika pa je letela tudi na pomanjkanje prikaza finančnih učinkov predlaganih ukrepov na posamezne občine. Kot je dejal Andrej Poglajen, tem ugotovitvam pritrjuje tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS). Večina na odboru ni podprla predloga SDS za javno predstavitev mnenj, Vida Čadonič Špelič iz NSi pa je izrazila obžalovanje, da dogovor ni bil dosežen tudi z ZOS, ki združuje manjše občine. Opozorila je, da novela ni v celoti usklajena niti z drugima dvema združenjema, predvsem glede sofinanciranja občin z romskim prebivalstvom, zato je podprla dopolnilo SDS za črtanje te določbe.
V SDS so sicer vložili več dopolnil, a zanje ni bilo zadostne podpore. Med drugim bi sredstva za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin, dvignili iz 1,5 odstotka na 2,5 odstotka vplačane dohodnine. Predlagali so tudi spremembo alinej, ki opredeljuje kazalnike razvitosti posamezne občine, saj menijo, da je treba upoštevati število prebivalcev in površino občine, pa tudi kriterij stanja oz. stopnjo razvitosti cestne infrastrukture. Kot je dejal Poglajen, so namreč nekatere občine postavljene v podrejen položaj. Izpostavil je občine z večjo površino, ki imajo manj prebivalcev, a so pri njih recimo višji stroški vzdrževanja lokalnih cest.
Namesto dodatnih možnosti zadolževanja za infrastrukturne investicije bi po njegovem mnenju država lahko občinam namenila več sredstev za povprečnino in tako sprostila njihov razvojni potencial.
Tamara Kozlovič iz Gibanja Svoboda meni, da predlog odpravlja dolgotrajne anomalije in vzpostavlja pravičnejši sistem, kar podpirajo tudi SOS, ZMOS in pristojna komisija državnega sveta. Opozorila je, da ZOS nasprotuje le enemu členu, a bi sprememba tega člena lahko povzročila nesoglasja pri drugih združenjih. Ocenila je, da bodo občine zaradi svoje različnosti vedno imele delne pomisleke. Določitev namenske rabe sredstev za občine z romskimi naselji in uvedbo poročanja o njihovi porabi podpirata tako Tereza Novak iz GS kot Tatjana Greif iz Levice. Odbor je na predlog Levice in Svobode v zakon dodal roke za nakazilo sredstev, pogojene s pravočasnim poročanjem, in določil, da se letos višina sredstev še določi po obstoječih pravilih.
A. H.