“Dolgotrajna oskrba je postala simbol neučinkovitosti vlade dr. Roberta Goloba in Ministrstva za solidarno prihodnost. Prispevek za dolgotrajno oskrbo se pobira, pravice pa niso dostopne,” so kritični v Poslanski skupini SDS, kjer zahtevajo sklic nujne seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.
Dolgotrajna oskrba bi morala po mnenju SDS predstavljati eno ključnih socialnih reform, ki bi ljudem zagotovila varnost in pomoč v starosti. “Namesto zaupanja in zakonsko določenih storitev ljudje doživljajo razočaranje, socialno nepravičnost in administrativni kaos,” so kritični.
Zamik izvajanja in neuresničene pravice, (ne)izdajanje odločb in kadrovska podhranjenost, nedelujoč informacijski sistem, nepopolna mreža izvajalcev, akutna kadrovska stiska v domovih za starejše in pri izvajalcih so med razlogi, čemu zahtevajo sklic nujne seje. Moti jih, ker gre za prispevek brez storitev in ker ta prispevek predstavlja dodatno breme za upokojence.
Sistem še vedno ni operativen v obsegu, kot ga predvideva zakon
Vlada dr. Roberta Goloba je po navedbah največje opozicijske stranke najprej ustavila rešitve, ki jih je uvedla vlada Janeza Janše, nato pa ni bila sposobna uresničiti niti lastnih določb. “Po 1. juliju 2025, ko se je začelo obvezno pobiranje prispevka za dolgotrajno oskrbo, sistem še vedno ni operativen v obsegu, kot ga zakon predvideva (oskrba na domu, e-oskrba, storitve za krepitev samostojnosti),” navajajo.
V zvezi z (ne)izdajanjem odločb in kadrovsko podhranjenostjo izpostavljajo, da Centri za socialno delo (SCD) poročajo o desettisoč nerešenih vlogah in večmesečnih zamikih izdajanja odločb. “Ocena potreb je bila vsaj 200 dodatnih strokovnih delavcev, ki jih vlada ni zagotovila,” poudarjajo in izpostavljajo problematiko nedelujočega informacijskega sistema. “Navkljub finančnim vložkom odločbe nastajajo ročno, evidence se vodijo improvizirano; postopek je netransparenten in neučinkovit,” so jasni.
Kadrovska stiska v domovih za starejše in pri izvajalcih
SDS se zdi problematično, ker skoraj polovica občin še nima sklenjenih pogodb za oskrbo na domu. “Ljudje v mnogih okoljih nimajo dostopa niti do osnovnih storitev,” navajajo in opozarjajo na akutno kadrovsko stisko v domovih za starejše in pri izvajalcih. Primanjkuje namreč medicinskih sester, negovalnega osebja, terapevtov. To pa za posledico pomeni čakalne dobe in nižjo kakovost storitev.
“Od 1. 7. 2025 se prispevek redno pobira (en odstotek delojemalci, en odstotek delodajalci, en odstotek upokojenci, dva odstotka s. p. in kmetje), na posebnem računu se zbirajo visoka sredstva, a pravice niso dostopne. Del sredstev se namenja tudi za druge namene (npr. povračila ZPIZ), kar dodatno zmanjšuje zaupanje javnosti,” v zvezi z razlogi, zakaj so se odločili za sklic izredne seje, pojasnjujejo v stranki, kjer sicer zagovarjajo stališče, da bi bilo potrebno upokojence nujno oprostiti plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo, ostale pa do nadaljnjega razbremeniti.
“Upokojenci morajo namenjati en odstotek svojih pokojnin v sistem. S tem je ena najranljivejših skupin prebivalstva dobila dodatno finančno breme ob pokojninah, ki že tako ne zadoščajo za dostojno življenje,” pojasnjujejo. Sicer pa tudi ocenjujejo, da so nepripravljeni na 1. december. “Sistem ni pripravljen na razširitev pravic (institucionalna oskrba, denarni prejemek, nadomestna oskrba).”
Predlagajo razbremenitvene ukrepe
V poslanski skupini menijo, da stanje, v katerem ljudje redno plačujejo prispevek za dolgotrajno oskrbo, pravic in storitev pa v praksi ni, ni sprejemljivo. Zato predlagajo razbremenitvene ukrepe.
Zagovarjajo stališče, da bi morali upokojence oprostiti plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo. “Upokojenci so ena najranljivejših skupin, z nizkimi dohodki in visokimi življenjskimi stroški. Nesprejemljivo je, da morajo plačevati prispevek za storitev, ki je sploh ne dobijo. Plačevanje prispevka pomeni neposredno znižanje pokojnin in dodatno socialno stisko,” poudarjajo.
V SDS so za uvedbo moratorija na plačevanje prispevka, dokler sistem dolgotrajne oskrbe ne bo deloval, ter pripravo jasne in pregledne finančne konstrukcije za njeno izvajanje. “V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagamo, da se pobiranje prispevka začasno ustavi, dokler ne bodo vzpostavljeni informacijski sistem, kadrovske kapacitete, mreža izvajalcev in dejanska možnost uveljavljanja pravic,” poudarjajo in dodajajo, da je hkrati potrebno pripraviti jasno finančno konstrukcijo, ki bo temelj za dolgoročno stabilnost sistema.
Ž. N.