Janez Janša je na Twitterju objavil uradne podatke o uspehu stranke SDS na lokalnih volitvah: Izvoljenih je bilo kar 54 županov s podporo SDS – od tega 12 kandidatov, 5 skupnih kandidatov, 2 kandidata s podpisi člana SDS. Uspeh se obeta tudi v drugem krogu, kamor se je uvrstilo 21 kandidatov, od katerih jih je 12 kandidatov SDS, dva kandidirata s podpisi člana SDS ter en skupni kandidat. Glede na število izvoljenih mestnih in občinskih svetnikov pa je po do sedaj neuradnih podatkih izvoljenih 537 svetnikov na listi SDS. Nato sledijo SD s 333 svetniki, NSi s 178 svetniki, SLS z 218 svetniki, SMC z 91 svetniki, LMŠ s 54 svetniki, Levica z 41 svetniki, SNS s 15 svetniki, SNC s 15 svetniki, DeSUS s 13 svetniki ter SAB in Dobra država s po 7 svetniki.
Največ je bilo izvoljenih neodvisnih županov, kar 87, medtem ko pri strankah vodi SLS s 23 župani, sledijo SD s 14 izvoljenimi župani, SDS z 12 župani, NSi z 8 župani ter SMC in Zeleni s po enim županom. Uspeh SLS s številom izvoljenih županov na tokratnih lokalnih volitvah po številnih mnenjih že nakazuje ponovno prebujenje te stranke po prevzemu vodstva s strani Marjana Podobnika. Tudi glede na število mestnih in občinskih svetnikov vodijo neodvisni kandidati, ki jih je bilo izvoljenih kar 944, sledijo SDS s 537 svetniki, SD s 333 svetniki, NSi s 178 svetniki, SLS z 218 svetniki, DeSUS s 13 svetniki, SMC z 91 svetniki, Levica z 41 svetniki, LMŠ s 54 svetniki, SMC s 15 svetniki, SAB in Dobra država s po 7 svetniki in SNS s 15 svetniki. To je hud poraz za največjo vladno stranko LMŠ, ki v prvem krogu ni pridobila niti enega župana, potrjuje pa tudi propad SMC, ki je pridobila le enega župana. Predsednik SNS Janez Janša je v včerajšnji izjavi sicer opozoril, da se je “uspeh” neodvisnih kandidatov za župane in svetnike začel izpostavljati šele po letu 2006, ko je SDS prvič zmagala na lokalnih volitvah, prav tako pa je opomnil, da so bili tudi na neodvisnih listah izvoljeni številni člani SDS. Skupna volilna udeležba je bila višja kot na prejšnjih lokalnih volitvah in je znašala 50,61 odstotka, čeprav smo se državljani že tretjič v 12 mesecih podali na volišča.
Županske #Volitve2018 uradno:
Izvoljenih 54 županov s podporo @strankaSDS
– 12 kandidatov SDS
– 5 skupnih kandidatov (1 član SDS)
– 2 kandidata s podpisi, člana SDS
V 2. Krog gre 21 kandidatov
12 kandidatov SDS
2 kandidata s podpisi, člana SDS
1 skupni kandidat (član SDS)— Janez Janša (@JJansaSDS) November 19, 2018
Najbolj napeto je bilo v Ljubljani, kjer je po zadnjih podatkih s 60,65 odstotka glasov v prvem krogu zmagal dosedanji župan Zoran Janković in bo tako nastopil že četrti mandat, velik uspeh pa je doživel kandidat Slovenske demokratske stranke dr. Anže Logar, ki se je z 29,20 odstotka prejetih glasov izkazal kot doslej najmočnejši izzivalec Jankovića. V svoji kampanji je poudarjal svoj program, s katerim si je zagotovil podporo številnih civilnih iniciativ in strank, kot so SLS, NSi in Lista novinarja Bojana Požarja. Vsi kandidati vladnih strank skupaj tako niso prejeli niti deset odstotkov glasov, kar nakazuje na to, da so s precej neznanimi kandidati pravzaprav podarili glasove Jankoviću. V oči bode tudi poraz v Ljubljani sicer močne Levice, katere kandidat Milan Jakopović se je s 3,90 odstotka prejetih glasov uvrstil na tretje mesto. Po vsej verjetnosti so volivci Levice množično volili Jankovića in tako dokazali, da jim v resnici ne gre za poštenost in malega človeka, pač pa za ohranitev privilegijev in ugodnosti na račun davkoplačevalcev – Janković je že zloglasen po svojem izdatnem financiranju nekaterih nevladnih organizacij.
V Mariboru z največjo podporo kandidat globoke države Arsenovič, zmagovalca bo odločil drugi krog
Po skoraj vseh preštetih glasovih pa je v Mariboru s 38,20 odstotka glasov največji delež volivcev prepričal močno zadolženi podjetnik Aleksander Saša Arsenovič, ki je med kampanjo vzbudil pozornost s tem, da ni vedel, da se v Mariboru nahaja Trg Leona Štuklja, prav tako pa se je za to, da mu v Sloveniji ni treba govoriti slovensko, zahvalil kar partizanom. Pred volitvami je na dan prišel tudi incident izpred let, v katerem je natakarju, zaposlenemu v njegovem lokalu, odgriznil prst. Veliko pozornosti je vzbudil hiter porast podpore Arsenoviču, k čemur je gotovo pripomogla promocija, ki je je bil deležen s strani lokalnega režimskega trobila Večer v lasti rdečega tajkuna Hakla. Arsenovič se bo sicer v drugem krogu pomeril z nekdanjim županom Francem Kanglerjem, ki je prejel 31,40 odstotka glasov in si je uspel zagotoviti podporo številnih strank, na primer Nove ljudske stranke, SDS, SLS in NSi. Prav tako se ga volivci še vedno spomnijo po številnih uspešno izvedenih projektih, kar pa so nedvomno pogrešali v času županovanja dr. Andreja Fištravca, ki si je uspel zagotoviti zgolj 8,56 odstotka podpore volivcev.
V vseh mestnih občinah, kjer je bil župan določen v prvem krogu, bodo delo nadaljevali dosedanji župani
Tudi v vseh drugih mestnih občinah, kjer je rezultat županskih volitev znan po prvem krogu, bodo delo nadaljevali dosedanji župani. V Velenju je s 59,58 odstotka glasov Bojan Kontič premagal kandidatko SDS Suzano Kavaš, v Novem mestu bo delo nadaljeval Gregor Macedoni, ki je prejel 65,39 odstotka glasov, v Murski soboti, kjer sta se pomerila le dva kandidata, je s 73,96 odstotka slavil dr. Aleksander Jevšek, v Celju pa s 57,67 odstotka prejetih glasov izmed 69,44 preštetih dolgoletni župan Bojan Šrot. Veliko presenečenje tokratnih lokalnih volitev je bilo v Kopru, kjer je po skoraj vseh preštetih glasovih jasno, da se bosta v drugem krogu 2. decembra pomerila doslej nepremagljivi župan Boris Popovič in Aleš Bržan. Drugi krog bo zmagovalca odločil tudi v Kranju, kjer se bosta pomerila Matjaž Rakovec in mag. Zoran Stevanović, v Novi Gorici se bosta pomerila Matej Arčon in dr. Klemen Miklavič, na Ptuju Nuška Gajšek in dr. Štefan Čelan, v Slovenj Gradcu pa Tilen Krugler in Andrej Čas.
Zanimivo tudi drugje, v skupno kar 56 občinah bo potreben drugi krog
Kdo bo županoval naslednja štiri leta, bodo med drugim odločili tudi v Kamniku, kjer se bosta pomerila kandidat NSi Matej Slapar in kandidat Marjana Šarca ter dosedanji podžupan Igor Žavbi. Napeto je bilo tudi v Domžalah, kjer sta se v drugi krog uvrstila dolgoletni župan Toni Dragar in Metod Marčun, ki je s svojim programom uspel združiti tako levico kot desnico, podprle so ga namreč SDS, NSi, SMC in SD. Tudi dolgoletni župan Tržiča in nekdanji poslanec LDS Borut Sajovic si tokrat presenetljivo ni uspel zagotoviti mandata v prvem krogu, v drugem krogu se bo namreč moral pomeriti z nekdanjim županom Pavlom Ruparjem, ki je po pravnomočni obsodbi odsedel tudi zaporno kazen. Skupno torej kar v 56 občinah nobenemu kandidatu ni uspelo zbrati potrebne večine za zmago v prvem krogu, v 156 občinah pa je bil zmagovalec določen že po prvem krogu.
Izmed strank pri številu županov najuspešnejša SLS, glede na število svetnikov pa SDS
Največ je bilo izvoljenih neodvisnih županov, kar 87, medtem ko pri strankah vodi SLS s 23 župani, sledijo SD s 14 izvoljenimi župani, SDS z 12 župani, NSi z 8 župani ter SMC in Zeleni s po enim županom. Uspeh SLS s številom izvoljenih županov na tokratnih lokalnih volitvah po številnih mnenjih že nakazuje ponovno prebujenje te stranke po prevzemu vodstva s strani Marjana Podobnika. Tudi glede na število mestnih in občinskih svetnikov vodijo neodvisni kandidati, ki jih je bilo izvoljenih kar 944, sledijo SDS s 537 svetniki, SD s 333 svetniki, NSi s 178 svetniki, SLS z 218 svetniki, DeSUS s 13 svetniki, SMC z 91 svetniki, Levica z 41 svetniki, LMŠ s 54 svetniki, SMC s 15 svetniki, SAB in Dobra država s po 7 svetniki in SNS s 15 svetniki. To je hud poraz za največjo vladno stranko LMŠ, ki v prvem krogu ni pridobila niti enega župana, potrjuje pa tudi propad SMC, ki je pridobila le enega župana. Predsednik SNS Janez Janša je v včerajšnji izjavi sicer opozoril, da se je “uspeh” neodvisnih kandidatov za župane in svetnike začel izpostavljati šele po letu 2006, ko je SDS prvič zmagala na lokalnih volitvah, prav tako pa je opomnil, da so bili tudi na neodvisnih listah izvoljeni številni člani SDS. Skupna volilna udeležba je bila višja kot na prejšnjih lokalnih volitvah in je znašala 50,61 odstotka, čeprav smo se državljani že tretjič v 12 mesecih podali na volišča.
J. Ž.