Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS) je vložila zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora, na kateri bodo obravnavali predlog sklepa s pozivom vladi za takojšnjo odpravo pomanjkljivosti zakona o dolgotrajni oskrbi.
Zahtevajo, da vlada najkasneje do 30. junija 2024 državnemu zboru pošlje v sprejetje spremembe in dopolnitve, ki bodo odpravile birokratske nesmisle in nepotreben obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo ter zagotovile izvajanje že uzakonjenih pravic.
Po več kot dvajsetih letih poskusov vzpostavitve ustrezno delujočega sistema dolgotrajne oskrbe in prek sto različic zakona je vlada Janeza Janše v izjemno težkih časih epidemije covida pripravila predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, s katerim bi kot napredna, humana in socialno odgovorna družba vsem državljanom, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase, zagotovili pogoje za dostopno, kakovostno, varno in celovito obravnavo ter oskrbo.
Uničujoča Golobova koalicija
Kmalu po prisegi nove vlade pod vodstvom Roberta Goloba pa je koalicija Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov (SD) in Levice napovedala spremembo že veljavnega zakona. Namesto da bi nadaljevala priprave na vzpostavitev sistema s 1. januarjem 2023, je v javnosti začela širiti informacije, da je zakon neizvedljiv. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pod vodstvom Luke Meseca pa je pred poletjem 2022 pripravilo novelo zakona, s katero so uveljavitev posameznih pravic v okviru dolgotrajne oskrbe zamaknili za leto dni. Mesec je nato resor predal strankarskemu kolegu Simonu Maljevcu.
V letu 2023 pa so se v polnosti razgalile nesposobnost, neučinkovitost in prazne floskule vlade ter koalicije. Vlada ni sledila volji volivcev na referendumu in ni pripravila vsega za uveljavitev zakona z enoletnim zamikom, pač pa je pripravila in na dopisni seji sprejela nov zakon, ki so ga 21. julija 2023 sprejeli koalicijski poslanci. S tem se je uveljavitev vseh pravic, razen ene, zamaknila za bistveno več kot za leto dni, državljani pa so z njim dobili nove birokratske ovire in nov obvezni prispevek oziroma davek za dolgotrajno oskrbo ter obveznost doplačila storitev.
Glede na vse to je več kot očitno, da niti vlada niti ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac, ustanovitelj Inštituta 8. marec in pripadnik Levice, sicer pa levičarski aktivist, nista sposobna zagotoviti nemotenega izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi in zagotavljati upravičencem pravic, ki iz njega izhajajo.
Zakon sprejet decembra 2021
Osnovni zakon o dolgotrajni oskrbi je bil sprejet 9. decembra 2021, to je v času prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Izvajati bi se moral začeti s 1. januarjem 2023. Ob tem so v Janševi koaliciji poudarjali, da skrb za starejše ni samo dolžnost, ampak tudi izraz družbene razvitosti, odgovornosti in empatije. Je odraz spoštovanja do ljudi, ki so gradili našo državo ter trdo delali in skrbeli za njen razvoj. “Ponosni smo, da je takratni vladi in koaliciji ob grobem “metanju polen pod noge” s strani takratne opozicije in njene “civilne družbe pa tudi nekaterih, ki so zadolženi za izvajanje oskrbe starejših in nemočnih, uspelo presekali gordijski vozel dolgoletnih kupčkanj in preračunavanj na račun starejših in najšibkejših,” so zdaj sporočili iz SDS.
Kaj so sprejeli v Janševi vladi?
Z zakonom so opredelili javno mrežo, ki jo država in lokalne skupnosti razvijajo skupaj. Vsem, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, bi bila na voljo v obliki, kot jo potrebujejo: oskrba na domu ali v instituciji, pravica do oskrbovalca družinskega člana, storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter možnost, da se upravičenec pravico odloči koristiti v obliki denarnega prejemka.
Zakon je tako jasno definiral vse pravice, ki bi se uvedle postopoma do leta 2024. Uporabniki, ki so do takrat bivali v instituciji, bi bili ocenjeni glede upravičenosti do dolgotrajne oskrbe bodisi po uradni dolžnosti bodisi prevedeni skladno s prevedbeno tabelo v eno izmed kategorij dolgotrajne oskrbe.
S tem so uporabnikom pomembno prihranili administrativne obremenitve. Do popolne uveljavitve zakona bi se zavarovancem zagotavljale vse zdravstvene pravice, ki izhajajo iz pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Zagotovljena finančna sredstva
Z zakonom so bila zagotovljena tudi vsa potrebna finančna sredstva. Zakon je tako prinesel pomembno boljše pogoje za uporabnike, saj bi se pravice oziroma storitve, ki bi jih potrebovali, financirale iz javnih virov, kar bi predstavljalo veliko finančno razbremenitev.
Odgovornost in naloge je z zakonom prejel tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in sicer postavitev informacijskega sistema ter zagotovitev usposobljenega kadra za izvajanje aktivnosti. Do vzpostavitve sistema zavarovanja za dolgotrajno oskrbo se je štelo, da so upravičenci do pravic iz naslova zakona vsi, ki so obvezno zdravstveno zavarovani.
Zakon o dolgotrajni oskrbi je državljanom prinesel upanje, da v starosti ne bodo ostali sami in brez zdravstvene oskrbe ter pomoči. Sistem dolgotrajne oskrbe, s katerim se bo poskrbelo, da bo vsak starostnik svoja zadnja leta preživel brez nepotrebnih stisk in pomanjkanja, je bil vzpostavljen.
Laži koalicije
Kmalu po prisegi vlade Roberta Goloba junija 2022 pa je koalicija Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice napovedala spremembo že veljavnega zakona o dolgotrajni oskrbi. Namesto da bi nadaljevala priprave na vzpostavitev sistema s 1. januarjem 2023, je v javnosti začela širiti informacije, da je zakon neizvedljiv, da pravice, za katere so bili roki jasno in povsem realno določeni, ne bodo mogle začeti veljati pravočasno, da finančni viri niso zagotovljeni, da bo dolgotrajna oskrba po novem bistveno dražja, da bodo z letom 2023 nekateri uporabniki dolgotrajne oskrbe celo na slabšem, da se ukinja dodatek za pomoč in postrežbo, da se kršijo obstoječi kadrovski profili … Vse to so bile laži in zavajanje, saj so koalicijo gnali maščevalnost, zavist ter obračun in rušenje vsega dobrega, kar je v samo dveh letih naredila vlada Janeza Janše.
Skrb za družinskega člana
S 1. januarjem 2024 bi morala začeti veljati tudi prva od pravic, in sicer pravica do oskrbovalca družinskega člana. Te pravice s 1. januarjem 2024 ni pridobil nihče. Tudi danes stanje ni veliko boljše, postopki trajajo več mesecev, zakon se ne izvaja tako, kot je bil sprejet. Poleg tega številnim ni priznana upravičenost do oskrbovalca družinskega člana, bila pa bi jim priznana, v kolikor bi v veljavi ostal zakon prejšnje vlade (upokojeni partner, ki skrbi za ženo ali moža). Tako oskrbovanci kot oskrbovalci so postali ujetniki neoperativne in nesposobne ekipe na ministrstvu za solidarno prihodnost, kršene so jim pravice, ki jim pripadajo po zakonu.
Zapleta se tudi pri pravici do oskrbe na domu. Obseg storitev dolgotrajne oskrbe na domu je bil predviden v enakem obsegu kot za uporabnike v domovih starejših občanov. Kadra primanjkuje, izvajalci pa opozarjajo, da zakon o dolgotrajni oskrbi ne rešuje ključnih težav, in sicer kadrovskih normativov in prenizkih plač. Če se pravice iz zakona zaradi kadrovske stiske ne bodo ustrezno izvajale, pa se lahko zgodi, da bo breme izvajanja dolgotrajne oskrbe na domu v velikem obsegu na plečih svojcev.
Izredna seja državnega zbora je predvidena za danes, četrtek popoldne, pred tem bo še seja pristojnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Zakon o dolgotrajni oskrbi je sistemski zakon, ki je prinašal upanje, da bodo vsi državljani v starosti živeli brez nepotrebnih stisk in pomanjkanja. Slovenija je bila ena od držav, za katere so evropske institucije vrsto let ugotavljale, da področja dolgotrajne oskrbe nima primerno urejenega. S sprejetjem tega zakona v času vlade Janeza Janše bi bilo doseženo pomembno izboljšanje na tem področju, kar je bil tudi eden od razlogov, da je bil zakon vključen v Načrt za okrevanje in odpornost, s čimer bi pridobili tudi evropska sredstva. Vlada Roberta Goloba je zakon zmaličila, tako da je vse skupaj postala velika katastrofa.
Vida Kocjan