Ker aktualna vlada ne ponuja rešitev na področju dolgotrajne oskrbe, ampak ob vseh naštetih obremenitvah uvaja še nov prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki bo dodatno poslabšal socialni in gmotni položaj slovenskih državljanov ter gospodarstva, v stranki SDS temu nasprotujejo in z novelo zakona predlagajo ustrezne spremembe v pomoč državljankam in državljanom.
Medtem ko sistem dolgotrajne oskrbe še vedno ni ustrezno vzpostavljen, je v okviru Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) predvidena prispevna stopnja v višini 1 odstotka za delavce, 1 odstotka za delodajalce in 1 odstotka za upokojence.
Po besedah SDS se povsem “upravičeno pojavljajo dvomi, ali bo pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, ki naj bi začela veljati 1. julija 2025, dejansko zaživela ali bo ostala zgolj mrtva črka na papirju, vlada dr. Roberta Goloba pa bo od državljanov, vključno z upokojenci, pobirala prispevek za dolgotrajno oskrbo, ne da bi zagotovila izvajanje uzakonjenih pravic”. Ob tem pa še opozarjajo na situacijo v domovih starejših občanov, kjer se soočajo tako s finančnimi kot kadrovskimi težavami, a se vlada na to ustrezno ne odzove.
V nadaljevanju opozarjajo, da upokojenci po novem zakonu ne morejo priti do statusa oskrbovalca in pripadajočih pravic, čeprav je med tistimi, ki skrbijo za družinske člane ravno največ slednjih. Spominjajo, da so na to že večkrat opozorili, tudi z zahtevo za sklic izredne seje maja lani. Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDosk), ki je bil sprejet v času Janševe vlade, je sicer enemu od upokojenih partnerjev omogočal pridobitev statusa oskrbovalca družinskega člana.
“Vlada dr. Roberta Goloba uvaja le več novih davčnih obremenitev, vključno z obveznim zdravstvenim prispevkom, te dodatno poslabšujejo socialni in gmotni položaj državljanov, še posebej upokojencev,” so kritični v največji opozicijski stranki in opominjajo, da bo 1. marca prišlo do uskladitve obveznega zdravstvenega prispevka, ki se bo predvidoma s 35 evrov povišal na 37,17 evra.
“Dejstvo je tudi, da bo prispevek za dolgotrajno oskrbo dodatno obremenil plače zaposlenih in delodajalce,” izpostavljajo in dodajajo, da gre v konkretnem primeru za poteze, ki so v škodo ljudi in gospodarstva ter v nasprotju z obljubami o razbremenitvi dela. Kot da to ne zadostuje, je vlada napovedala še uvedbo nepremičninskega davka, ki bo pod pretvezo povečanja dostopnosti stanovanj in razbremenitve dela obremenil drugo in vsako naslednjo nepremičnino. Ob tem tudi opominjajo, da podatki OECD razkrivajo, da je obremenitev dela v Sloveniji najvišja med članicami. Za lažjo predstavo: Povprečen slovenski delavec brez otrok prejme zgolj 65,8 odstotka svoje bruto plače, medtem ko 75,1 odstotka znaša povprečje OECD.
Upokojenci eni najbolj zapostavljenih skupin slovenskih državljanov
“V SDS se zavedamo težkega socialnega in gmotnega položaja slovenskih upokojencev in menimo, da so prav upokojenci v času vlade Roberta Goloba ena najbolj zapostavljenih skupin slovenskih državljanov, ki jim bo s 1. julijem 2025 naprten še prispevek za dolgotrajno oskrbo,” poudarjajo in opominjajo, da je bila po podatkih iz Letnega poročila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanja Slovenije v letu 2023 ugotovljena povprečna letna 7,4-odstotna inflacija, zato so se pokojnine v primerjavi s predhodnim letom realno zmanjšale, in sicer starostne pokojnine za 2,1 odstotka, invalidske pokojnine 2,7 odstotka ter vdovske in družinske pokojnine 2,4 odstotka. Aktualna vlada je sicer v letu 2022 obljubljala tudi izredno uskladitev pokojnin, ki pa se je nato v praksi izkazala zgolj kot dvomesečni dodatek.
“Zaradi neizpolnjevanja lastnih obljub je vlada dr. Roberta Goloba slovenskega upokojenca, ki je delal 40 let in prejema zagotovljeno pokojnino, že v letu 2023 prikrajšala za povprečno 27 evrov na mesec oziroma 325 evrov na leto,” pojasnjujejo, po njihovih navedbah pa izstopa tudi podatek, da je od upokojencev (brez uživalcev sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin), ki so v decembru 2024 prejemali starostno, delno, invalidsko, družinsko ali vdovsko pokojnino, kar 58 odstotkov oziroma 309.365 takih, ki so prejeli pokojnino, ki je nižja od 903 evrov, kar pa predstavlja prag tveganja revščine v Republiki Sloveniji. “Prav tako je zaskrbljujoče, da je 51.876 upokojencev prejemalo pokojnino, nižjo od 500 evrov,” še dodajajo.
Poslanska skupina stranke SDS je iz vseh naštetih razlogov v parlamentarno proceduro vložila novelo Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), katere cilj je, da se z ukinitvijo plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo zagotovi boljši gmotni in socialni položaj slovenskih državljank in državljanov in prepreči dodatno obremenitev slovenskega gospodarstva. Želijo pa si tudi doseči, da bi lahko tudi upokojenci postali oskrbovalci družinskega člana.
Ž. N.