Odziv slovenskih prevajalcev in lektorjev na razstavi del Andyja Warhola v sklopu projekta Evropska prestolnica kulture GO! 2025 ni pozitiven. Opozarjajo na slabe, očitno strojno prevedene, besedne zapise, za katere menijo, da so skrenili pozornost s pomena jezika in kulturnega dialoga. Lektorsko društvo Slovenije je izrazilo zaskrbljenost, saj naj bi bil slovenski jezik znova potisnjen v ozadje.
Razstava, imenovana Beyond Borders, ki v sklopu Evropske prestolnice kulture (EPK) v goriški palači Attems Petzenstein na ogled postavlja dela Andyja Warhola, je obudila razpravo o uporabi strojnega prevajanja in lektoriranja. Večkratno opozorilo o slabi kakovosti prevodov znova postavlja vprašanje o odgovornem in strokovnem pristopu k jeziku.
Lektorsko društvo Slovenije je izrazilo skrb v zvezi z “vsebinsko nelogičnostjo omenjenih napisov, ki si jo, kakor kaže priložena slika, lahko razlagamo zgolj kot nekritičen strojni prevod, ki očitno ni bil niti pregledan”. Kot primer navajajo prevod sledeče fraze iz italijanščine: “Serigrafia su carta Lenox Museum Board.” Prevedli naj bi ga sledeče: “Sitotisk vašega pisma Lenox Museum Board nam.”
Tanja Petrič, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev, je za STA poudarila potrebo po odgovorni rabi strojnih prevajalnikov. Meni, da bi morali strokovnjaki spremljati in usmerjati uporabo takšnih orodij, in sicer z namenom zagotavljanja kakovostnega in zanesljivega prevoda. Poudarila je pomembnost upoštevanja jezika kot ključnega elementa kulturnega dialoga v velikih projektih, kot je Evropska prestolnica kulture.
Foto: STA
Ob predložitvi bele knjige s področja prevajanja pred sedmimi leti so bili pričakovanja višja, zato so bili številni v društvu zgroženi nad trenutnim stanjem. Izpostavljajo podcenjujoč odnos do prevajalcev in lektorjev ter prezir do pomena jezikovne pismenosti. Občutke ogorčenja in razočaranja dodatno poslabša dejstvo, da se takšna praksa pojavlja prav v navezavi na projekt Evropska prestolnica kultura, v zvezi s katerim se pričakuje spoštovanje in občutljivost do jezikov.
Tajnik Lektorskega društva Slovenije Rok Dovjak je poudaril, da morajo prevode pregledati strokovnjaki in ne smejo biti prepuščeni zgolj umetni inteligenci. Dovjak je izrazil obžalovanje, da so slabi prevodi na tako pomembni razstavi postali realnost. V sklopu zborovanja društva so obravnavali tudi vprašanja, povezana z rabo umetne inteligence, in opozorili na potrebe po skrbnejši rabi jezikov.
“Bo @AstaVrecko tudi za to šlamastiko okrivila @JJansaSDS?” je ob tem zapisal poslanec SDS Andrej Hoivik na družbenem omrežju X.
Bo @AstaVrecko tudi za to šlamastiko okrivila @JJansaSDS?
Prevajalci in lektorji zgroženi nad slabimi prevodi na EPK: “Črn madež” https://t.co/CVqLhLBfvC
— Andrej Hoivik 🇸🇮🤝🇺🇦 (@andrejhoivik) April 5, 2025
Razstava z naslovom Beyond Borders bo na ogled v Gorici, in sicer do 4. maja. Čeprav dogodek sodi v okvir ljubljanske evropske prestolnice kulture, je zavod GO! 2025 sporočil, da pri organizaciji ni sodeloval, saj je razstavo v celoti pripravila dežela Furlanija – Julijska krajina. Na vprašanja v zvezi s kritiko neustreznih prevodov zavod še ni prejel odgovora z deželnega zavoda za kulturno dediščino.
Ob tej priložnosti Lektorsko društvo Slovenije znova izpostavlja pomen kakovostnega jezika in potrebo po odgovornem ravnanju v poklicnih praksah, in sicer s ciljem izboljšanja jezikovnega področja ter spodbujanja zavedanja o vrednosti materinščine.
T. B.