“Njene napovedi so dovolj splošne in všečne vsem stranem, da je pridobila glasove tako z leve kot, skoraj zagotovo delno, tudi z desne, hkrati pa premnoge med seboj preveč kontradiktorne, da bi se lahko držala vseh. Čas bo sicer pokazal, kdo bo potegnil ‘ta kratko’, a če bi morali staviti, obrat v desno pri Von der Leynovi ne bo tako velik, kot ga od nje pričakujejo volivci in narekujejo volilni rezultati,” meni komentator Peter Merše.
Včeraj je v Evropskem parlamentu potekalo tajno glasovanje o vnovični potrditvi Ursule von der Leyen za predsednico Evropske komisije. Mnogi so ji že pred glasovanjem napovedovali podporo, med drugim domača Evropska ljudska stranka (EPP), tik pred glasovanjem pa so ji podporo napovedali še socialisti (S&D), liberalci (Renew) in stranka Zelenih. Desni pol Evropskega parlamenta, med drugim evropski konservativci in reformisti (ECR), je sporočil, da večina nacionalnih delegacij nemške političarke ne bo podprla, seveda pa so poslanci glasovali skladno z lastnim prepričanjem.
Podporo ji je odrekla tudi skrajna levica
Podporo so ji odrekli še v dveh konservativnih strankah – prvi so bili člani Domoljubne stranke, drugi pa člani stranke Suverenih narodov. Obenem ji je podporo odrekla skrajna levica. Von der Leynova se je v svojem današnjem nagovoru sicer zavzela za vzpostavitev “prave obrambne Evropske unije”. Bila je tudi kritična do mirovne misije madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana v Moskvi. Njegov obisk vidi kot misijo popuščanja. Kot prednostno nalogo si je zadala krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva in naznanila pripravo dogovora za čisto industrijo v prvih stotih dneh novega mandata.
Prizadevala naj bi si tudi za zmanjševanje administracije, ki duši podjetništvo, za obrambo in rešitve na področju stanovanjske politike. Še pred 15. uro je bila tudi jasna njena izvolitev za drugi mandat. Prejela je 401 glas podpore. Proti njenemu novemu mandatu je glasovalo 284 poslancev in poslank. 15 poslancev se je vzdržalo glasovanja. 7 glasovnic je bilo neveljavnih. Konservativci so ji denimo očitali prehiter zeleni prehod, migracijsko politiko “odprtih meja” in med drugim tudi pretirano uvajanje progresivnih (levih) politik. S kritikami se je morala soočiti tako z leve kot tudi z desne politične strani.
Peter Merše: Po dosedanjih izkušnjah bo njena politika bolj leva kot konservativna
“Izvolitev Ursule von der Leyen lahko v prvi vrsti pripišemo real-politiki. Čeprav marsikomu ni posebej pri srcu, se vsakdo zaveda, da bi v trenutni konstalaciji težko dobili kandidata, ki bi jim bolj ustrezal. Čeprav se je po volitvah Evropski parlament obrnil nekoliko bolj v desno, desnica ne premore večine za izvolitev predsednika Evropske komisije, hkrati pa je Ursula von der Leyen napovedala nekoliko konservativnejšo politiko kot v prejšnjem mandatu. Vprašanje pa je, ali se je bo tudi držala. Več evroposlancev se je namreč pritoževalo, da je bila njena retorika pred izvolitvijo leta 2019 liberalnejša, da bi pridobila potrebne leve glasove, potem pa je nikoli več ni korigirala.
Ena od ključnih obljub je obrambna unija, kjer Evropa očitno zaostaja in gotovo pomeni, da se Ursula von der Leyen približuje zdravorazumski sredini. V luči vojn na evropskem dvorišču je to še kako potrebno, a vendarle leva politika temu odkrito nasprotuje. Tudi pri migracijah je pričakovati ‘tršo roko’ Von der Leynove v primerjavi s preteklim mandatom, saj tudi bruseljskim elitam že postaja jasno, da bi še en mandat nenadzorovanih migracij do te mere, kot so bile do sedaj, zanje pomenil resno politično grožnjo. Upanje vzbujajo tudi napovedi, da bo prisluhnila kmetom in birokratsko razbremenila gospodarstvo.
Pomembna je jasna zaveza pomoči Ukrajini, a žal tudi ta lahko hitro usahne brez vojaške podpore ZDA, saj je Evropa v tem trenutku enostavno ni zmožna zagotoviti, četudi bi jo želela. Tako tudi slednjo delno lahko razumemo, tudi notranje-politično, predvsem v kontekstu kritike obiska Orbana v Moskvi. Čeprav so določeni signali, ki sta jih dala Putin in Orban, nesprejemljivi, bi bilo modreje jasno podpirati Ukrajino, a si hkrati puščati vrata odprta tudi za diplomacijo, četudi je posrednik ‘nepriljubljeni’ Orban. Prav zato tudi ne gre razumeti te podpore tako brezpogojno.
Sploh ob dejstvu, da so dobršen del glasov, ki so umanjkali znotraj neformalne koalicije EPP-S&D-Renew, zagotovili Zeleni, ki so dobili tudi obljube o zelenem prehodu, socialno-pravičnejši uniji, karkoli bi naj to že pomenilo, in spolne kvote za Evropsko komisijo. Glede na izkušnje iz prejšnjega mandata, lahko komisija pod njenim vodstvom ostane precej obrnjena v levo. Bistveno bolj, kot so to zahtevali volivci na zadnjih evropskih volitvah.
Zapletla se je tudi v nekaj nelogičnosti. Po eni strani bi rada najboljše komisarje, hkrati pa želi spolno zastopanost 50 : 50. Bo žrtvovala morda boljšega komisarja (ali komisarko) za spolno uravnoteženost? Tudi napovedi novih podnebnih ukrepov in konkurenčnejšega gospodarstva so v praksi, vsaj po izkušnjah zadnjih let, med seboj izključujoči, še posebej, če namerava to početi zgolj z metanjem denarja v podjetja, da postanejo na papirju bolj zelena.”
Domen Mezeg