Poročali smo že o vzponu desnih in konservativnih strank v Nemčiji in v Španiji, ki imajo vse več podpore med prebivalci. Zdi se, da ne gre za veter sprememb, ki je zapihal le v določenih državah, temveč se vihar, ki lahko spremeni politično pokrajino Evrope, širi po vsej celini.
Poleg Nemške Alternative za Nemčijo, ki ima že približno 20 odstotkov podpore in je prehitela vladajoče socialdemokrate, in španskega Voxa, ki je na regionalnih volitvah konec maja prejel dobrih sedem odstotkov glasov, medtem ko je zmago slavila desnosredinska Ljudska stranka z 31,51 odstotka glasov, bolj konservativnim strankam raste podpora v Grčiji, Franciji, na Finskem in drugje.
Čeprav Slovenija še vedno spada med vse manjše število držav Evropske unije z levimi vladami, so tudi pri nas zadnje javnomnenjske raziskave pokazale, da je SDS prvič po priljubljenosti prehitela Gibanje Svoboda. Vsekakor pa drži, da zaradi nenehnega širjenja overtonovega okna v levo veljajo danes za desnosredinske in konservativne tudi stranke, ki so pravzaprav bolj liberalno usmerjene in vodijo precej mlačno politiko glede žgočih tem, kot so množične migracije. Vendar pa kljub temu vse večja podpora konservativnih strank kaže jasno željo Evropejcev, ki so naveličani migracij in progresivnega prebujenstva, po resničnih spremembah in novi družbenopolitični klimi, kar je vsekakor dober znak.
Špartanci v grškem parlamentu, Španija se nagiba v desno
Zadnji udarec je politična levica doživela v Grčiji, kjer je na parlamentarnih volitvah junija znova zmagala desnosredinska stranka Nova demokracija dosedanjega premierja Kiriakosa Micotakisa. Hkrati pa je na novo ustanovljena stranka Špartanci, ki naj bi bila povezana z nacionalistično Zlato zoro, ki je bila pred nekaj leti prepovedana, več glavnih članov pa je končalo v zaporu, dobila 12 sedežev v parlamentu. Nova demokracija je prejela 40,5 odstotka glasov in skoraj 23 točk več od levičarske Sirize. Špartanci so prejeli 4,7 odstotka glasov. Grški parlament že od leta 1974 ni imel tako močnega desnega krila. No, danes ima v Evropski uniji le šest držav izrazito levoliberalne vlade, to so Španija, Portugalska, Malta, Danska, kjer so se vladajoči socialdemokrati odločno postavili proti nezakonitim migracijam, Nemčija in žal tudi Slovenija.
Seveda imajo nekatere države le na papirju bolj konservativne ali pa “sredinske” vlade, ki so sicer popolnoma liberalne. Ne glede na to kaže, da bo omenjeno skupino na naslednjih izrednih volitvah zapustila Španija, kjer se zmaga nasmiha konservativcem. Po velikem uspehu konservativcev na regionalnih volitvah je namreč španski premier Pedro Sanches iz vrst Socialistične ljudske stranke (PSOE) napovedal, da bodo predčasne parlamentarne volitve potekale že konec julija. Po zdajšnjih anketah naj bila tudi zmagovalka prihajajočih volitev Ljudska stranka, ki se ji obeta okoli 140 sedežev v parlamentu, medtem ko se ta čas vladajočim socialistom obeta približno sto sedežev. Stranka Vox, ki je najverjetnejša prihodnja koalicijska zaveznica Ljudske stranke, pa naj bi dobila približno 35 sedežev, približno tako število pa se obeta tudi levičarski stranki Sumar.
Nemci in Francozi vse bolj siti množičnih migracij
V Nemčiji še kar raste podpora Alternativi za Nemčijo (AfD), ki je označena za »skrajno« zaradi svojih stališč do množičnih migracij in glede katere so se druge stranke zavezale, da z njo ne bodo nikoli sodelovale. No, glede na to, da ima AfD že 20-odstotno podporo volivcev, bodo morale kakšne od drugih strank v prihodnosti morda požreti besedo. Na nedavnih volitvah je bil kandidat AfD namreč prvič izvoljen za voditelja okrožja, in sicer v Sonnenbergu v zvezni deželi Turingija. AfD je po priljubljenosti prehitela tudi Socialdemokratsko stranko kanclerja Olafa Scholza, ki ima približno 17-odstotno podporo. Če bi bile splošne volitve danes, bi AfD postala druga največja stranka v nemškem zveznem parlamentu, na prvem mestu pa bi bila zveza Krščanskodemokratske zveze Nemčije in Krščanskosocialne unije na Bavarskem, ki bi prejela 29 odstotkov glasov. Podobno tudi v Franciji raste podpora Nacionalnemu zboru Marine Le Pen. Razlog za takšen razvoj so v veliki meri množične migracije, ki grenijo življenje Evropejcem.
V Franciji, ki je že na robu etnične državljanske vojne, smo bili znova priča splošnim izgredom migrantov, uničevanju in zažiganju. Šlo pa naj bi za najhujše izgrede po letu 2005. Javnomnenjske raziskave so letos pokazale, da bi Marine Le Pen, če bi bile predsedniške volitve letos, premagala globalista Macrona. Od desetih francoskih volivcev bi zanjo glasoval že vsak četrti. Od leta 2021 pa naj bi ji podpora zrasla za sedem odstotkov. Tudi na severu celine se stvari spreminjajo; potem ko je lani Švedska dobila bolj desnosredinsko vlado, je tudi na finskih volitvah zmagala Nacionalna koalicija, ki je sestavila desno vlado. Druga največja stranka pa so Finci, ki so že obljubili precej korenite spremembe na področju migracij.
Andrej Sekulović