V dneh, ko so poplave opustošile slovenske kraje, zlasti Cerkno, se je vlada odpovedala delu evropskih sredstev za protipoplavno zaščito. Golob bo rajši trošil proračunska sredstva ob izgovoru, da potrebuje več časa za uskladitev projektov z okoljskimi standardi. To je podobna odločitev kot v primeru nakupa slabših gasilnih letal za 23 milijonov evrov, medtem ko jih je Hrvaška v okviru EU prejela zastonj. Aprila smo poročali, da je Slovenija druga najbolj neuspešna članica EU na področju črpanja evropskih sredstev.
Medtem ko Slovence tarejo najrazličnejše tegobe, vse od predolgih čakalnih vrst, astronomskih cen hrane in energentov, ogrožanje pitne vode, višjih davkov pa do naravnih nesreč, se je vlada Roberta Goloba odločila za odklonitev tuje pomoči za del projektov s področja protipoplavne zaščite. Rajši jih bo financirala iz državnega proračuna! Hkrati ni jasno opredelila, do kdaj bo zagotovila investicije. V pojasnilo je navedla, da potrebuje več časa za uskladitev projektov z okoljskimi standardi. Za Goloba so t. i. okoljski standardi pomembnejši od varnosti, življenj in zasebne lastnine njegovih lastnih volivcev!
Odločitev prihaja prav v času, ko je neurje opustošilo dele Slovenije, zlasti Cerkno, kjer je narastlo vodovje uničevalo stanovanjska poslopja, avtomobile in ceste ter odnašalo zabojnike za smeti. Poleg Cerknega je četrtkova ujma močno prizadela še nekatere druge slovenske občine, škoda pa je večja kot po spomladanski ujmi. Zgodila se je v dveh valovih, po posameznih območjih pa se škoda precej razlikuje. Denimo v Brežicah je uničen kmetijski pridelek, v Krškem pa več sto objektov in neznano število avtomobilov. Podobno je bilo tudi v Prekmurju. Na Koroškem in Savinjskem je pustošil veter itd.
Spomnimo, da je trenutno vladajoča opcija v španoviji z Inštitutom 8. marec (Niko Kovač) zablokirala že zakon o vodah, ki bi lastništvo brežin rek prenesel iz države na občine ter jim zagotovil sredstva za urejanje. Zavrnitev EU sredstev pa je podobna zgodba kot nakup gasilnih letal s strani Marjana Šarca za 23 milijonov evrov, namesto da bi jih Slovenija prejela zastonj od EU kot Hrvaška. O tem, da je Slovenija povsem neuspešna na področju črpanja EU sredstev, smo poročali že pred meseci, ko se je država znašla na predzadnjem mestu med 22 članicami. Do aprila je Slovenija iz Načrta za okrevanje in odpornost pridobila le (sramotnih) 9,31 odstotka dodeljenih ji sredstev. To je cena, ki jo plačujemo zaradi izvolitve “menedžerja” Goloba.
Domen Mezeg