Se tudi vam zdijo spolne kvote žaljive? Po mnenju treh pobudnikov so tudi neustavne!

Datum:

Pred dnevi, točneje 3. januarja 2024, so trije pobudniki – prvo podpisani Vili Kovačič, Jožica Belak in Tom Zalaznik – vložili na Ustavno sodišče RS pobudo za presojo neustavnosti ureditve, ki določa spolne kvote na volitvah. Kot opozarjajo v pobudi, so “po načelu enakosti pred zakonom v Republiki Sloveniji vsem in vsakomur zagotovljene enake temeljne človekove pravice in svoboščine. Vsi so pred zakonom enaki, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino (14. člen ustave). Katerokoli odstopanje od enakosti ali katerakoli diskriminacija na osnovi naštetih atributov, najsibo negativna ali pozitivna, je v neskladju z ustavo. Diskriminacija na osnovi spola ni dopustna nikdar, niti v vojnem ali izrednem stanju je izjemoma ni dopustno začasno razveljaviti ali omejiti.”

                   

“Spolne kvote na volitvah so anahronizem in svojevrstna diskriminacija, ki diskriminira in ponižuje same ženske. Normalne ženske jim nasprotujejo. Nekoč potrebne, danes pomenijo pohabljanje demokracije. Tudi niso del EU prava! Pričakujemo, da jih bo US ukinilo. Pravni interes je nedvoumen!” nam je v odzivu na kratko zapisal prvopodpisani Vili Kovačič.

Aktivni državljan Vili Kovačič. Foto: Polona Avanzo

Po dosedanji praksi izhaja, da so spolne kvote nad ustavo, čeprav spolnih kvot ustava posredno ne dovoljuje!

V pobudi lahko uvodoma beremo, da je nujno treba odpraviti sedanja pravila o tako imenovanih spolnih kvotah (tudi “ženskih” kvotah) pri kandidiranju na volitvah v Državni zbor Republike Slovenije in na drugih volitvah, saj so določila tega zakona in ostalih zakonov o volitvah v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. O vsebini zakonske ureditve, ki določa spolne kvote, Ustavno sodišče RS s stališča ustavnosti oziroma neustavnosti še nikoli ni presojalo in odločalo. “Po dosedanji praksi namreč izhaja, da so spolne kvote nad ustavo, čeprav spolnih kvot ustava posredno ne dovoljuje,” so jasni. V nadaljevanju pobudniki spomnijo na primer, ko je v postopku pritožbe na izvedbo volitev v DZ leta 2018 ustavno sodišče v odgovoru Združeni desnici – Alešu Primcu in stranki Sloga – Janku Vebru, glede spolnih kvot odgovorilo zelo pavšalno in pomanjkljivo, pri čemer sploh ni ugotavljalo, ali so določbe o spolnih kvotah v zakonu skladne z ustavo ali ni. Pritožbe na sklep Državne volilne komisije, ki je liste zavrgla, so bile neupravičeno zavrnjene. Ustavno sodišče po tistem doslej še ni presojalo o ustavnosti zakonov in pravnih aktov, ki te kvote omogočajo oziroma uzakonjajo. “Praksa kaže, da so spolne kvote mnogokrat nepremostljiva ovira, ki onemogoča izbiro najboljših kandidatov, saj preprečujejo kandidiranje mnogim, s tem pa tudi izvolitev najboljših in najbolj kompetentnih ljudi tako v moralnem kot tudi v strokovnem pogledu,” so pobudniki opozorili v uvodi ter dodali, da so “za razumne ženske kvote po njihovih lastnih izjavah žalitev in ponižanje za ženske same”. “Spolne kvote tako niso znak napredka, pač pa znak nasilnega vsiljevanja ob izostanku zavedanja lastnih omejitev in naravnih danosti. To kaže tudi na nerazumevanje smisla demokracije, to je možnost izbire najboljših in hkrati dela voljnih kandidatov po načelu meritokracije, ki je edino sprejemljiv kriterij za kandidaturo. Prav izpolnjevanje tega kriterija za izvolitev mora biti v končni konsekvenci izključna pravica volivcev samih, ne pa institucije DVK in/ali sodišč, kot se to dogaja sedaj.”

Vsebinska presoja (ne)ustavnosti Zakona o volitvah glede spolnih kvot je nujna!

Zato je, kot pravijo pobudniki, vsebinska presoja ustavnosti oziroma neustavnosti Zakona o volitvah glede spolnih kvot ne samo potrebna ampak nujna. “Ustavno sodišče se je doslej sklicevalo le na zakon, ki kvote zahteva, o neustavnosti takšne zakonske ureditve v nasprotju z Ustavo RS pa se do sedaj sploh še ni opredelilo. Zakon pa seveda nikakor ne more biti nad ustavo.” Zaradi navedenega pobudniki izpostavljajo 43. člen Zakona o volitvah v DZ – šesti in sedmi odstavek tega člena, ki glasita: “Na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kakor 35% od skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listi. Določba prejšnjega odstavka ne velja za kandidatne liste, na katere so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, pri čemer mora biti na kandidatni listi, na katero so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, najmanj en predstavnik vsakega od spolov.”

Prav tako pobudniki spomnijo, da so po načelu enakosti pred zakonom v Republiki Sloveniji vsem in vsakomur zagotovljene enake temeljne človekove pravice in svoboščine. Vsi so pred zakonom enaki, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino (14. člen ustave). Katerokoli odstopanje od enakosti ali katerakoli diskriminacija na osnovi naštetih atributov, najsibo negativna ali pozitivna, je v neskladju z ustavo. Diskriminacija na osnovi spola ni dopustna nikdar, niti v vojnem ali izrednem stanju je izjemoma ni dopustno začasno razveljaviti ali omejiti”.

Sedež Evropske komisije (Foto: STA)

Evropska komisija spolnih kvot ne vključuje v EU zakonodajo v smislu obvezne direktive

Pobudniki zato ustavno sodišče opozarjajo, da sta obe citirani alineji Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ) v neskladju z Ustavo in z določili Evropske Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin s protokoli. “Ustavna načela so jasna, rasna, verska ali spolna pripadnost ne morejo biti podlaga za kakršnokoli selektivno diskriminatorno zakonodajo.” Prepričani so, da se tega zaveda tudi Evropska komisija, ki spolnih kvot ne vključuje v EU zakonodajo v smislu obvezne direktive, ampak zastopanost žensk uvršča zgolj v korporacijsko zakonodajo, npr. kot normo za gospodarske družbe, ki poslujejo na borzi. Ali pa gre za tovrstne določbe v primeru volitev v stanovskih organizacijah, ne pa za volitve političnih predstavnikov ljudstva. “Seveda pa je ta ureditev tudi povsem v nasprotju z vrednoto spoštovanja posameznika, ki je v tem primeru poteptana, saj predstavlja nasilni administrativni poseg države v avtonomijo človeka kot osebe. Administrativno pogojevanje ustreznosti kandidatur glede na spol, je obenem tudi hud poseg v svobodo političnih strank, gibanj ali skupin in v svobodno izbiro na volitvah. Pomeni omejevanje ponudbe in s tem demokratične izbire, ki je pogoj za svobodne in resnično demokratične volitve,” so jasni pobudniki.

Spolne kvote ne vodijo v enakost in napredek ter v večjo kvaliteto demokracije

“Danes je že jasno, da spolne kvote ne vodijo v enakost in napredek ter v večjo kvaliteto demokracije, ampak so postale pravni anahronizem in recidiv nekdanjega upravičenega in tudi sicer pravičnega boja žensk za volilno pravico, ki je v vsem demokratičnem svetu že nesporna in uresničena, celo pri kandidiranju za najvišje funkcije v državi. Dokaz za to, da spolne kvote ne delujejo, je izvolitev predsednice države kljub dejstvu, da Zakon o volitvah predsednika republike (ZVPR) obveznih kvot ne predpisuje, ali pa delujejo celo negativno oziroma destruktivno, kar ob doslej najvišji doseženi stopnji zastopanosti obeh spolov po javnomnenjskih anketah dokazuje zgodovinsko najnižja kvaliteta rezultata odločevalcev – izbor poslank in poslancev v parlamentu,” zaključijo pobudniki svoj uvod ter dodajo, da so “razlogi proti spolnim kvotam tudi praktične narave, saj kvote povzročajo številne in povsem nepotrebne volilne zaplete in spore”. “Obstajajo namreč številni neobvezni ter hkrati bolj razumni in učinkovitejši mehanizmi za doseganje enakosti spolov. Sedanja ureditev, ki to ureja prisilno z zakonom, je po svoji naravi diskriminatorna tako do žensk kot tudi do moških. Vsaka ureditev, ki individualno človekovo pravico omejuje s pravico katerekoli druge skupine državljanov, je v ustavni demokraciji, povsem nesprejemljiva.”

P.J.

Spolne kvote pri kandidiranju na volitvah je nujno odpraviti - v7.3-JAVNOST (002)

Sorodno

Zadnji prispevki

Blokiranje zbiranja podpisov, v boj proti zdravnikom celo s tujo PR službo?

Od začetka zbiranja podpisov za spremembo kazenskega zakonika, ki...

Evrovolitve kot “horuk v stare čase”?

Kdor je pozorno spremljal dogajanje pred zadnjimi volitvami v...