Videti je, da stranki Resnica globoka država tranzicijske levice pusti živeti zato, da postrga nekaj obrobnih glasov, ki sta jih naplavila pandemija koronavirusa in ruska invazija na Ukrajino. In res, večina kandidatov za evropske poslance je iz krogov covidnih skeptikov, proticepilcev in simpatizerjev s Putinovo Rusijo. Prek koketiranja stranskih igralcev rezervne stranke domačih stricev za se riše obris osupljivega vpliva, ki ga ima Ruska federacija na našo demokracijo.
Le redko kje je odkrito koketiranje z Rusi očitneje kot pri kandidatu Resnice za evropskega poslanca Bojanom Potočnikom, nekdanjem direktorju policije, propadlem politiku LDS in svetovalcu Danila Türka, ki kar odkrito simpatizira s fašistično entiteto, ki se je zavezala uničiti Ukrajino in med vrsticami na novo vzpostaviti Sovjetski imperij.
Potem ko je Slovenija izgnala ruskega diplomata Sergeija Lemeševa, ki naj bi bil pripadnik obveščevalne službe SVR (Sluzhba vneshney razvedki Rossiyskoy Federatsii), sicer naslednice zloglasne KGB, se je od njega Bojan Potočnik šel kar osebno posloviti, videti pa je bilo, kot da se poslavljajo od starega prijatelja.
“Na to srečanje me je povabil prijatelj in sem se ga udeležil, ker sem tega ruskega podpolkovnika tudi osebno poznal, srečal sem ga na nekaj teh svečanostih. Človek je komunikativen in prijazen, in ko sem bil zdaj povabljen, sem z veseljem šel in rekel adijo. Niti nimam njegove številke. V 10-minutnem srečanju smo se še fotografirali za spomin in šli vsak svojo pot,” je povedal za portal 24ur.
Na srečanju naj bi mu zbrani izročili tudi steklenico šampanjca in sabljo za odpiranje šampanjca, saj tega Rusi naj ne bi poznali, zato je bil ruski vohun darila zelo vesel.
Potočnik je sicer v preteklosti že polnil rubrike črne kronike, ko je med fizičnim obračunom zabodel svojega zeta, ki se ni želel izseliti iz hiše, kjer je živel skupaj s Potočnikovo hčerko.
Hude obtožbe za Lemeševa
Slovensko Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Lemešega obtožuje sodelovanja pri ruskih propagandnih aktivnostih zoper interese Slovenije, do izgona iz Slovenije je upravljal desetine ruskih državljanov, ki naj bi skrbeli za razpečevanje ruske propagande, zaradi česar je bil iz države tudi izgnan.
Na slovenskih spletnih portalih je sicer že dlje časa mogoče opaziti koncentracijo spletnih komentarjev v podporo ruski invaziji na Ukrajino, čaščenje Vladimirja Putina in ideje o ruskem svetu, ki je boljši od zahodnih demokracij. Najpogosteje se takšni komentarji na kupu najdejo na portalu MMC, ki ga upravlja javna RTV Slovenija.
Do kod vse sega ruska propaganda?
Plačana ruska propaganda očitno sega vse do vrhov slovenske politike. Potočnik namreč ni nek obskurni politik, ampak kar svetovalec bivšega predsednika republike Danila Türka, znanega po tem, da je v preteklosti dajal bizarne izjave povsem v skladu z rusko propagando “mirovništva”, katere namen je bil, da EU Ukrajini čim prej neha pošiljati orožje, kar bi seveda privedlo do popolne kapitulacije Ukrajine v nekaj mesecih. Tako bi v nekaj letih Ruska federacija imela dodatno večmilijonsko vojsko ukrajinskih vojakov, s katero bi lahko napadla Baltik in preostali del Evrope, ki si ga je nekoč že podjarmila. Še bolj zaskrbljujoče je, da Türk svetuje tudi trenutni predsednici Nataši Pirc Musar, kar pomeni, da obstaja sklenjen krog med ruskimi vohuni in trenutnim vrhom slovenske politike. Spomnimo, da sta Pirc Musarjevo izvirno podprla Danilo Türk in Milan Kučan, znana nenaklonjenosti Natu, proruski drži. Veljata tudi za edina politika v dnevih po napadu Rusije na Ukrajino, ki sta pozivala po oboroževanju Ukrajine – in posledično navijala za ukrajinsko kapitulacijo.
Koketiranje med Putinom in levičarji pred Rusko kapelico
Vmešavanje Rusije v slovensko levo politiko ima sicer že dolgo brado – spomnimo se procesij pred rusko kapelico (kjer so pokopani večinoma ukrajinski, ne ruski ujetniki), kjer je Vladimirja Putina prišel pogledat vsa levičarska elita od Kučana, Türka, Zorana Jankovića, Roberta Goloba, Karla Erjavca, do tovarišev iz SD. V preteklosti je tja rad zahajal tudi Janez Stanovnik. Spomnimo, oče slovenskih novih obrazov Zoran Janković še danes ne želi vrniti državnega odlikovanja, ki ga je prejel iz rok Vladimira Putina.
Kot je spomnil podžupan občine Žiri Nejc Brence, pa se je Rusija v preteklosti tudi aktivno vpletala v slovenske volitve: pred leti je ruska ambasada npr. javno podprla DeSUS.
“Se pa ob odkritem sodelovanju stranke Resnica z ruskimi oblastmi odpira vprašanje, kdo je financiral in spodbujal proteste proti vladi Janeza Janše. Še pomembnejše vprašanje pa je, zakaj institucije dopuščajo tako vidno vmešavanje druge države v naše demokratične procese. Suverenost države se očitno prodaja za nekaj privilegijev ozke elite,” še dodaja Brence.
Že dlje časa je jasno, da sta prav Türk in Kučan glavna arhitekta slovenske politike na levici. Dva akterja, ki retorično aktivno pomagata ciljem Ruske federacije – Kučan je na protestu proti Natu (uradno “za mir”) po začetku napadov na Kijev celo povedal, da je tudi Ukrajina kriva za to, kar se je zgodilo. Gre torej za akterja, ki sta odkrito sovražna interesom Evrope, zahodnih zaveznikov in zahodne liberalne demokracije na splošno.
Sega kremeljska propaganda vse do vrha izvršilne oblasti?
Odstavljeni diplomat, tesno povezan s svetovalcem bivšega predsednika republike in trenutnim svetovalcem predsednice republike, je gotovo le vrh ledene gore. Vprašanje je, kako daleč v izvršilno oblast se je uspel infiltrirati kremeljski denar. Spomnimo npr. na bizarne izjave predsednikov slovenske vlade, ki so presenetili tudi zahodni zavezniki – npr. izjava zunanje ministrice Tanje Fajon, ki je postala zvezda ruskih propagandnih medijev, rekoč, da si ne predstavlja varnosti v Evropi brez Rusije, ali Robert Golob, ki se mu je v Bruslju zareklo, da Ukrajina žal ne namerava položiti orožja, s čimer jo je po Kučanovo izenačil z agresorjem. Postavlja se torej upravičeno vprašanje, do kod segajo Putinove lovke v Sloveniji.
I. K.