Za mnenje o resoluciji o miroljubni rabi jedrske energije je državni sekretar za nacionalni jedrski program vprašal znano odvetnico. To ne bi bilo sporno, če ta odvetnica ne bi bila hkrati tudi nadzornica državne GEN energije, družbe, ki ima na področju jedrske energije največje interese, piše Dnevnik.
Znana odvetnica in nadzornica Mateja Čuk Orel se je na povabilo državnega sekretarja za nacionalni jedrski program Danijela Levičarja udeležila sestanka v vladnem kabinetu. Z Bojanom Kumrom, ministrom za okolje, podnebje in energijo, in nekaterimi drugimi državnimi sekretarji so govorili o Resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije, ki bo kmalu vložena v parlamentarno proceduro. A očitno en obisk ni bil dovolj, saj se je tri dni kasneje udeležila še enega sestanka na to temo, noben od omenjenih dveh sestankov pa ni zabeležen med lobističnimi stiki aplikacije Erar.
Po poročanju Dnevnika je tudi sama zanikala lobistični stik, češ, da se je sestanka udeležila kot pravna strokovnjakinja na področju energetskega prava, da bi podala svoje mnenje. Prav tako je zanikala, da je bila tam po pooblastilu katere od državnih družb, ki jih nadzira, ker Čuk Orel ni samo odvetnica.
Mateja Čuk Orel je oseba, ki se vso kariero giblje v energetiki. Od 2004 do 2007 je bila zaposlena na direktoratu za energijo, potem pa presedlala v družbo Borzen. Od leta 2014 se z energetskimi pravnimi vprašanji ukvarja kot odvetnica, zaposlena je bila tudi v odvetniški pisarni Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, od leta 2016 pa ima svojo pisarno. Med drugim je nadzirala Elektro Maribor, še vedno pa nadzira družbi Telekom in Gen. Naključje?
Tudi v kabinetu predsednika vlade so zanikali, da je šlo za lobistični stik, zato prijava ni bila potrebna. Poklicali so jo namreč kot strokovnjakinjo. Odprto pa ostaja, zakaj so poklicali prav osebo, ki nadzira GEN, družbo, ki ima največje interese v zvezi z jedrsko energijo. Kot piše Dnevnik, je povsem legalno in legitimno, da državni sekretarji v kabinetu predsednika vlade iščejo pomoč oziroma mnenje zunanjih pravnih strokovnjakov – če se za podano mnenje in strokovno pomoč tudi plača. A Čuk Orel ni izdala računa, saj naj bi šlo po njenih besedah le za “njen pogled na že pripravljen osnutek brez kakršnega koli pisnega izdelka in sodelovanje v konstruktivnem pogovoru“, zato ni izdala računa.
Številni bi se strinjali, da je zadeva problematična – državni sekretar je za pomoč prosil osebo, ki je tudi nadzornica GEN že od leta 2019. In prav GEN ima na področju jedrske energije bržkone največje interese, saj bo med drugim investitorica v načrtovani drugi blok Jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2). Tam je Čuk Orel tudi stkala poznanstvo z Levičarjem, saj je bil slednji v upravi te družbe in skrbnik projekta JEK 2. Iz znanega sledi, da se je odvetnica znašla v morebitnem nasprotju interesov.
V Združenju nadzornikov Slovenije pravijo, da nasprotje interesov nastane, ko bi oseba kot član nadzornega sveta postavila osebne interese pred interese družbe, ki jo nadzoruje, a sestanka se ni udeležila v tej vlogi. Prav zato se poraja vprašanje, zakaj se je Levičar med vsemi drugimi pravnimi strokovnjaki za mnenje o resoluciji obrnil prav na tisto, ki je hkrati tudi nadzornica družbe Gen.
A. H.