Ameriški raziskovalci so prišli do osupljivega zaključka, da so v zakonu najsrečnejše ameriške žene prav tiste, ki so verne in imajo konservativne družbene nazore. V javnosti je vse več dokazov, da so prav krščanske vrednote tisti ključni dejavnik, ki najbolj prispevajo k družbeni stabilnosti in blaginji posameznih družin.
Poročilo časnika The New York Times o študiji Inštituta za družinske študije in Institucije Wheatley, navaja, da so med ameriškimi ženami najsrečnejše tiste, ki so verne in imajo konservativne družbene nazore, medtem ko jim sledijo njihove versko bolj liberalne kolegice. Dejstvo je vznemirilo številne ameriške progresivce. Po njihovem prepričanju je že zamisel, da je vera temelj družbene stabilnosti in osebne sreče, žaljiva, poroča neonnettle.
Obenem so pri že omenjenem časniku še navedli, da ima kar 73 odstotkov žena, ki imajo konservativen pogled na vloge spolov in se redno udeležujejo verskih obredov skupaj s svojimi možmi, imajo zelo kakovostno zakonsko življenje. Na večjo srečo zagotovo vpliva dejstvo, da verne konservativne žene vstopajo v zakon iz povsem drugačne perspektive. V primeru slednjih gre namreč za zavezo in ne pogodbo, kar je bistvena razlika. V vernih družinah se ločitev posledično jemlje mnogo bolj resno kot v bolj liberalnih zakonskih zvezah.
It turns out that the happiest of all wives in America are religious conservatives, followed by their progressive counterparts https://t.co/jaxXzMkEf7
— New York Times Opinion (@nytopinion) May 20, 2019
Sociolog Nicholas Wolfinger z Univerze v Utahu, je na Inštitutu za družinske študije ugotovil, da so žene, ki so v življenju spale le s svojim sozakoncem, v zakonu mnogo bolj srečne kot tiste, ki so imele v življenju med šest in deset spolnih partnerjev. Podobno velja tudi za moške, ki so po enem partnerju navajali nižje zadovoljstvo v zakonu. Podobno navajajo v poročilu Atlantic, kjer so prepričani, da je manj predhodnih spolnih izkušenj boljše za srečen zakon. V to je prepričan sociolog W. Bradford Wilcox. V nekaterih svojih študijah pa je Wolfinger še potrdil, da je pri ženskah z nobenim ali enim predhodnim spolnim partnerjem pred poroko manj verjetnosti za ločitev, kot pa pri tistih, ki so imele v življenju deset ali več tovrstnih partnerjev.
Tiste, ki v zakon vstopijo kot device, so bolj srečne od tistih, ki so zamenjale že več spolnih partnerjev
To je še posebej pomenljivo ob dejstvu, da je bilo po letu 2010 v ZDA zgolj 5 odstotkov žensk devic, ko so stopile v zakon. Pomenljivo je tudi to, da je v naslednjih petih letih razpadlo le šest odstotkov teh zakonov, v primerjavi z 20 odstotki preostalih. Podobne rezultate prinašajo tudi nekatere druge študije, po katerih so bolj srečne ženske, ki imajo namesto dveh, le enega spolnega partnerja. Zanje se navaja, da so za 5 odstotkov srečnejše v zakonu. Vlade bi morale spodbujati način življenja, ki spodbuja srečo in stabilnost v družbi, vendar pa se dogaja ravno obratno, čeprav gre za elemente, ki so ključni za varno, srečno in dobro delujočo družbo.
Nedavno smo že poročali, da je družina je temeljni kamen vsake zdrave družbe, naroda in civilizacije. Njen osnovni namen je seveda nadaljevanje rodu. Poleg vzgoje otrok, ki za zdrav razvoj potrebujejo tako nežen dotik matere kot tudi zaščitniško in odločno roko očeta, predstavlja družina močno medgeneracijsko vez, prek katere se iz mater in očetov na sinove in hčere prenašajo vrednote, nacionalni ponos in občutek skupnosti. Starši so nekoč prenašali vrednote in tradicije svojih prednikov, ki so vzbujale občutek skupnosti in odgovornosti, na svoje otroke ter tako ohranjali pri življenju stare modrosti in način življenja, ki je povezoval narodno skupnost in družbo v celoto. Skupne vrednote in tradicije so eden glavnih stebrov vsakega zdravega naroda. Temelj tega stebra pa je tradicionalna nuklearna družina.
Domen Mezeg