Po padcu v začetku leta (za 0,6 odstotka) se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije v drugem letošnjem četrtletju povečal. Na letni ravni je bila rast le 0,7-odstotna. V polovici leta smo torej zabeležili le 0,1-odstotno gospodarsko rast.
Medtem ko se medijski svet ukvarja s poroko premierja Roberta Goloba in Tine Gaber, slovensko gospodarstvo pestijo številne težave, ki se odražajo v slabi gospodarski aktivnosti.
Statistični urad RS je danes objavil rezultate bruto družbenega proizvoda za drugo četrtletje, ki so spodbudnejši od prvega kvartala. Slednje je mogoče pripisati povečani zasebni potrošnji, celotna slika pa je še vedno črna, saj beležimo komaj pozitivno gospodarsko rast.
Pred leti smo bili svetovni šampioni
Razloge za nizko gospodarsko aktivnost je poleg zunanjih razlogov (upad izvoza in geopolitična negotovost) mogoče iskati predvsem na vladni strani. Ta je državo močno zadolžila, povečala primanjkljaj in povišala davke, hkrati pa ni sposobna znižati visokih cen energentov in izčrpati ponujenih evropskih sredstev.
Naj spomnimo, da smo v času prejšnje vlade, tj. vlade Janeza Janše, dosegali zavidljive gospodarske rezultate. Slovenija je namreč po pandemiji izšla iz krize kot druga najboljša država med članicami OECD.
Podjetniki zaskrbljeni
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) ob objavljenih podatkih izražajo zaskrbljenost, saj so upadle investicije v opremo, stroje in transportno opremo, prav tako pa upada število zaposlenih.
Domača potrošnja, ki je pozitivno vplivala na gospodarsko aktivnost, zlasti storitvene dejavnosti, je sicer za 1,5-odsotne točke nižja kot lansko drugo četrtletje. To pomeni, da potrošniki vendarle niso več tako optimistično naravnani. Tudi v malem gospodarstvu ni pretiranega optimizma, nižje kot pred enim letom so namreč tudi investicije v opremo in stroje, skupaj za 1,3 odstotka, investicije v transportno opremo pa so se zmanjšale za 6,7 odstotka. Slednji podatek nas lahko zelo skrbi, saj je prevozniški sektor tisti, ki najprej občuti ohlajanje gospodarstva. Če k tem številkam dodamo še podatke o znižanju zaposlenosti, ki je bila v letošnjem drugem četrtletju nižja za 4,4 tisoč oseb ali za 0,4 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani, lahko zaključimo, da razlogov za optimizem ni. Gospodarska aktivnost v Sloveniji in polnjenje državne blagajne vendarle ne sledita povečanim izdatkom države, ki so letos rekordni.
“Prepričani smo, da bi danes beležili precej boljše rezultate o gospodarski aktivnosti v Sloveniji, če država ne bi v tolikšni meri obremenjevala obrtnikov in podjetnikov ter celotnega slovenskega gospodarstva. Finančne dajatve oz. novi “prispevki”, kot je denimo pobiranje denarja na zalogo v primeru dolgotrajne oskrbe, na drugi strani pomenijo zategovanje pasu in manj investicij v razvoj, opremo ter zaposlovanje novih kadrov. Ob novih in novih dajatvah bomo na dolgi rok vsi na slabšem, ne le gospodarstvo,” ob tem opozarja predsednik OZS Blaž Cvar.
C. Š.