Davčni strokovnjak in nekdanji generalni direktor Fursa Ivan Simič je v oddaji Tema dneva opozoril, da so mali poslovni odjemalci prisiljeni v neustavno podpisovanje pogodb, po katerih bodo plačevali tudi sedemkrat dražjo elektriko. “Ne more nihče, tudi vlada ne, množice malih poslovnih odjemalcev, ki so individualno mali poslovni odjemalci, spremeniti v velike poslovne odjemalce samo zaradi tega, ker je veliko malih poslovnih odjemalcev v eni poslovni stavbi,” je poudaril in opozoril tudi na druge nepravilnosti na področju financ Golobove vlade.
Dogaja se električni rop sredi belega dne, je prepričan Ivan Simič. “Vlada je sprejela julija eno uredbo, v novembru je sprejela drugo. V zakonu je določeno, kdo so mali poslovni odjemalci, to so mala, mikro podjetja do 50 oziroma do 10 zaposlenih. Sam se nahajam v poslovni stavbi, kjer nas je 63 lastnikov in vsi smo majhni poslovni odjemalci. A ker smo v eni stavbi in imamo en električni števec, se nas šteje za velikega. Ta cena pomeni trikrat več, kot če bi jo plačali, če bi bili ločeno.”
Prejšnja vlada bi zagotovo reagirala na to “napako”
Simič je tako dejal, da če bi bil z njegovim podjetjem v samostojnem poslovnem prostoru, bi plačal trikrat manj elektrike. “Elektrika bi se morala plačevati po velikosti podjetja, kot je določeno, upravnik ima narejen razdelilnik in točno se ve, kdo kaj plača. Pričakoval sem, da bo vlada na to reagirala in da bo to spremenila, kar sem siguren, da bi se v prejšnji vladi zgodilo. Vem, ko smo sami pripravljali uredbe, pri PKP zakonih smo dokaj hitro reagirali in smo šli zmeraj na roke podjetnikom.”
Simič je dejal, da je sprva menil, da gre za napako, a ko je kontaktiral Gospodarsko zbornico, so rekli, da oni že od avgusta opozarjajo na to anomalijo, a jih nihče ni želel poslušati. “Vlada ima še vedno čas, da to spremeni, ker je takšnih veliko poslovnih stavb v Sloveniji, in to pričakujem.” Dejal je še, da je pogodbo po višji tarifi podpisal, ker mu drugega ni preostalo, pojasnil je še, kako se je cena elektrike spreminjala. “Leta 2018 je bila megavatna ura 59 evrov, danes je 390 evrov, kar pomeni šestkrat več. Za nižjo tarifo pa je bila okoli 40 evrov, danes je 240 evrov. Ne bom zahajal, zakaj je do tega prišlo in kdo je odgovoren, ker je razlogov več, gre za to, da to, kakšno elektriko plačujem, ne more biti odvisno od tega, ali sem v poslovni stavbi z več malimi podjetji ali sam.”
Sledenje je potrebno, vendar s sodno odredbo
Glede višjega obdavčenja dela je dejal, da ga preseneča, kar počnejo, čeprav so napovedovali, da bodo vse, kar je prejšnja vlada na področju davčne reforme naredila, spremenili. Sprejeli so tudi novelo o davčnem postopku, ki omogoča tajno sledenje brez sodne odredbe. “Menim, da je sledenje v vsakem primeru potrebno, bil sem direktor finančne uprave in vem, kako zadeve potekajo in kako se nekateri trudijo, da odkrijejo te, ki utajujejo davke. A za to mora biti sodna odredba, tako, kot je v ostalih zadevah. Edino pripombo, ki jo imam, da to ni šlo na sodno odredbo pa tudi nikjer v zakonu ni zapisano, da gre to samo za tovorna vozila, za katere sumiš, da prevažajo cigarete, tobak in tako utajijo trošarine. Tako ostaja čuden občutek in zakaj povzročati hrup in razburjenje za neko zadevo po nepotrebnem.”
Nekateri direktorji so na položajih tudi 15 let
V času prejšnje vlade so uvedli tudi uredbo o omejenem mandatu za direktorje, sedaj so tudi to ukinili. “Ko sem bil direktor leta 2006 in ko sem prišel leta 2021 ponovno, so nekateri bili še vedno direktorji finančnega urada. Tako, kot je omejen mandat generalnega direktorja, bi morali biti omejeni tudi mandat direktorjem urada. Zato smo to spremenili, da se omejijo na 5 let. Nova garnitura, ki je prišla, pa meni, da omejitve niso potrebne.” Simič je še dejal, da ne moreš biti 20 let direktor nekega finančnega urada, “mora priti nekdo z novimi idejami, nekdo, ki drugače vidi zadeve. Uvedli smo tudi skupinsko odločanje pri davčnih pregledih, ki so višje vrednosti, saj ni pošteno, da en sam inšpektor odloča o takšnih zadevah, a tudi to je zdaj ukinjeno.”
Spremenili so tudi tiskanje papirnatih računov
“Nesmiselno je v trgovinah tiskati, ker jih 90 odstotkov konča na pultu ali v košu pri izhodu. Mi smo sprejeli, da ni obveze tiskanja računov, kdor jih želi, jih lahko tiska,” je ob tem dejal Simič in dodal, da v oči bode dejstvo, da je Golobova vlada, ker je uvedena možnost, da se ne tiskajo računi, dejala, da je prišlo do povečanje sive ekonomije. Simič je pri tem razložil, da se v Hoferju, Lidlu, Merkatorju in drugih trgovinah v sistem že zabeležijo kupljene stvari, nato se račun le natisne in pri tem ni nikakršne možnosti utaje. Primerjali so leto 2019 in leto 2022, kar je nelogično, saj se računi niso tiskali od 1. februarja letos, je še dejal.
Sara Kovač