Davčni strokovnjak mag. Ivan Simič opozarja na nejasnosti in praktične izzive, ki jih je v ospredje postavila nedavna izjava predsednika vlade Roberta Goloba o uvedbi davka na premoženje. Dejal je namreč, da se bodo z njegovo uvedbo plače razbremenile. Simič poudarja: “Meni se izračun ne izide. Kaj pravite vi?”
V svojem nedavnem zapisu na blogu je nekdanji direktor finančne uprave (Furs) mag. Ivan Simič komentiral nedavne navedbe premierja Roberta Goloba, ki jih je izrekel v navezavi na vprašanje poslanca koalicijske SD Soniboja Knežaka. Slednjega je zanimalo uresničevanje zaveze o obdavčitvi nepremičnin in premoženja višje vrednosti, kar je zapisano v koalicijski pogodbi. “Ko bo prišlo do davka na premoženje, se bo v celoti ta zajem sredstev prelil v znižanje obremenitev plač. Verjamem, da bo razbremenitev plač ciljna, ampak o tem bodo odločali strokovnjaki in ne predsednik vlade,” je povedal premier.
Golob je prav tako izpostavil zadevo, za katero meni, da kaže na različne interese v družbi: “V Sloveniji je res visoka obremenitev s prispevki, neposredno plače. Medtem ko so stroški delodajalcev iz teh istih plač in iz dela bistveno manj obremenjeni kot na primer v sosednji Avstriji, pa se o tem nikoli ne govori.” Prav tako je navedel, da je cilj prihodnjih dveh mesecev tudi skrb za pripravo izhodišč, ki bi natančneje opredeljevala, “na kakšen način naj bolj obremenimo premoženje in s tem razbremenimo delo”. Po njegovih besedah deležniki “pripravljajo /izhodišča/ v okviru sveta za davke na ministrstvu za finance”. V navezavi na to je dodal: “V tem svetu so tako delodajalci kot delojemalci in preostala stroka.”
Manjkala jasna opredelitev
Premier je prav tako poudaril: “Ko bo prišlo do davka na premoženje, se bo v celoti ta zajem sredstev prelil v znižanje obremenitev plač.” Simič v navezavi na to pojasnjuje, da bi se moral premier sprva jasno opredeliti in izraziti, ali ima v mislih obdavčitev premoženja v širšem smislu ali obdavčitev nepremičnin. Pri obdavčitvi premoženja namreč niso obdavčene le nepremičnine, ampak tudi drugo premoženje (avtomobili, vrednostni papirji, plemenite kovine itd.). Prepričan je, da je potrebna natančna opredelitev, sicer bomo spet poslušali o težavah s slovenščino. “Na napačno izrazoslovje, ne samo predsednika vlade, temveč tudi nekaterih drugih članov vlade, opozarjam že nekaj časa,” zatrjuje Simič.
Simič je analiziral podatke finančne uprave za leto 2023. Po njegovih besedah so 9.587.346 evrov nanesli davčni prilivi na osnovi davka na premoženje (davek na stavbe, prostore za počitek in rekreacijo), 779.397 evrov davčni prilivi na osnovi davka na vodna plovila in dodatni davek od plovil, 272.240.321 evrov pa znesek davčnih prilivov na osnovi NUSZ. Vsi davčni prilivi na osnovi treh vrst davkov so tako znašali 282.607.064 evrov. Za primerjavo je Simič navedel, da je Furs iz prispevkov za socialno varnost in dohodnine v istem obdobju pobral 12.806.408.731 evrov.
Simič je na podlagi omenjenih številk premierja vprašal, “za koliko se mora povečati obdavčitev premoženja (ali zgolj nepremičnin), da bo to bistveno vplivalo na znižanje obremenitve plač”.
Simič poleg navedenega opozarja, da so prihodki od davkov na premoženje vir financiranja občin, kar pomeni, da za znižanje obremenitve plač ni mogoče uporabiti tega davka. Če bi sredstva kljub temu uporabili za razbremenitev, bi bila nujna nadomestitev finančnega izpada, ki bi ga s tem utrpele občine.
Ž. N.