Ekonomsko-socialni svet (ESS) ne soglaša s predlogom obrambne resolucije, ki predvideva dvig sredstev za obrambno in varnostno politiko. Ker jim ni jasno, od kod bodo vladajoči sploh vzeli sredstva, saj se praktično ne more poseči v nobeno proračunsko postavko, se postavlja vprašanje, ali bo to vlado napeljalo v iskanje “nove priložnosti” za višanje proračuna oziroma ji dalo izgovor, da zviša davke.
Skladno s predlogom obrambne resolucije je predviden dvig sredstev za obrambno in varnostno politiko na dva odstotka BDP še v letošnjem letu, nato pa postopoma na tri odstotke do leta 2030. Dvojno rabo, zlasti na področju zdravstvenih kapacitet, in širjenje prostorskih sil po zgledu nekdanje Teritorialne obrambe RS, se izpostavlja v izhodiščih le-te.
Petkova debata na ESS se je po besedah ministra za delo vrtela zlasti okrog financiranja dodatnih sredstev za področje obrambe in varnosti. Sindikati so izpostavili problematiko, da zvišanje stroškov ni nikjer razdelano, in dodali, da se nikakor ne sme dogoditi, da bi na račun tega trpelo financiranje socialne države in javnih storitev. “Bojimo se, kaj to pomeni v prihodnjih nekaj letih za vse naše družbene podsisteme,” je po poročanju STA izjavila namestnica generalnega sekretarja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk. Predloga proračunov za leti 2026 in 2027 bosta po njenih besedah predstavljala že prvo uro resnice.
Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek je na seji dal vedeti, da je zaskrbljujoče, da je bilo podanih malo odgovorov na podane pripombe in številna postavljena vprašanja. Ker resolucija predvideva projekte za dvojno rabo (torej tako za vojaške in civilne namene), jih je denimo zanimalo, kaj to sploh pomeni. “Na večino vprašanj, ki smo jih postavili, so odgovorili, da to še ni znano,” je bil kritičen Počivavšek.
Optimizacija proračunskih izdatkov bi bila primerna
Delodajalci želijo, da se sredstev za povečanje izdatkov ne bo iskalo v povečanju davkov. Miro Smrekar, sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, je izpostavil, da bi do zvišanja izdatkov moralo priti na račun optimizacije proračunskih izdatkov. Pri tem pa je dal vedeti, da vlado čaka težka naloga. V dvigu obrambnih izdatkov sicer delodajalska stran vidi tudi priložnost za slovensko gospodarstvo. Iz tega razloga se zavzemajo za to, da bi več priložnosti šlo v roke slovenskih podjetij, kar pa bi imelo dober učinek tudi na ustvarjanje delovnih mest.
Zanimivo bo opazovati, kje bodo vladajoči na koncu poiskali sredstva, nedvomno pa marsikoga upravičeno skrbi, da bodo ubrali najlažjo pot, in sicer v zvišanju davkov, v katerih se že tako utapljamo. S prvim julijem nas po uvedbi obveznega zdravstvenega prispevka tako čaka že plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo.
Ž. N.