“Največje investicije, kot so potniški center v Ljubljani, kot je drugi tir, bodo končani že do leta 2025. To je pomembno, ker to pomeni, da bomo lahko na podlagi teh dveh ukrepov bistveno razbremenili, povečali najprej pretovor na železnice in razbremenili s tem tudi ceste. Žal pa je pritisk tovornega prometa na Slovenijo, ne zaradi Slovenije, vsako leto večji in morali bomo ukrepati tudi na področju cestne infrastrukture. Drugače, kot je mogoče nekdo razmišljal še pred leti. Načrtuje se tako razširitev obvoznice, se pravi ljubljanskega obroča, kot tudi križišča na Kosezah, na Kozarjah. To je edini način, da bomo določena ozka grla, ki se pojavljajo tudi zaradi osebnega prometa in tovornega, lahko razrešili vzporedno s tem, ko bomo povečevali premik tovornega prometa na železnice. Investicije, ki potekajo danes, so potekale vsako leto, sedem gradbišč je danes odprtih na avtocestah, dva od teh naj bi se zaključili po podatkih Darsa do konca junija, dva do sredine julija in potem do avgusta še eno. Ostalo bo odprto gradbišče v bližini Jesenic, zaradi tega, ker gre za zahteven poseg in to bo odprto celo leto,” je o obsežnih cestnih zastojih, ki smo jim priča skoraj ves čas in infrastrukturnih projektih premier Robert Golob na začetku redne seje državnega zbora pojasnil Danijelu Krivcu (SDS).
Na dodatno opozorilo Krivca, da smo v predvolilnem času slišali zaveze in zaklinjanja glasu ljudstva vladajočih strank, da v primeru cestnega obroča okrog Ljubljane ne bo nobenih dodatnih vlaganj in tudi zaveze o tem, da se v cestno infrastrukturo ne bo vlagalo, dokler se ne naredi nekih resnih razmislekov. Krivec je dodal, da upa, da se to ne uresničuje in opozoril, da so zastoji na avtocestah zdaj ves čas že, ko še niti ni turistične sezone. Premier mu je odgovoril tako:
Krivec je o premierjevem odgovoru in načrtih vlade predlagal razpravo celotnega parlamenta tako:
Splošne razprave o premierjevem odgovoru, kakršno jo je predlagal Krivec, koalicijski poslanci z glasovanjem pozneje praviloma vedno zavrnejo.
O poslabšanju gospodarskega okolja in razmer na trgu dela je premiera spraševal Janez Žakelj (NSi), o interventnem krajšanju čakalnih vrst v zdravstvu, s katerim so se podaljšale, Vida Čadonič Špelič (NSi), o gradnji drugega bloka nuklearke pa Nataša Avšič Bogovič (SDS).
Otroci bodo lačni še štiri leta
Na junijski redni seji bodo poslanci ustanovili prvo opozicijsko preiskovalno komisijo, ki bo preverjala nastajanje kanalizacijskega voda čez ljubljansko vodovarstveno območje. Pred tem so vladni poslanci ustanovili dve preiskovalni komisiji, s katerima preiskujejo opozicijo. S prvo poslovanje in delo redkih medijev, ki jih ne obvladujejo vladne stranke, z drugo pa domnevne politične zlorabe policije in preiskovalnih organov. Medije, ki jih kritizirajo, so vladajoči začeli preiskovati takoj po volitvah, domnevne zlorabe policije in preiskovalnih organov pa po odstopu notranje ministrice Tatjane Bobnar, ki je zlorabe s kadrovskimi menjavami in pritiski na policijo očitala premierju Robertu Golobu.
Po volitvah pa ni bila ustanovljena preiskovalna komisija, ki bi preverila nenavadna nakazila iz GEN-I na Balkan, tudi slaba dva milijona evrov podjetjem veleposlanika Kosova na Hrvaškem Martina Berishaja, in v posamezna podjetja v Sloveniji, denimo 103.000 evrov v podjetje današnje generalne sekretarke Svobode Vesne Vuković, ko je bila še novinarka Siol.net in pozneje Necenzurirano. Preiskave Golobovih poslov ni, ker podpisov za to ni bila pripravljena prispevati NSi. SDS pa sama ne združuje dovolj poslancev, da bi lahko dosegla preiskavo.
Je pa NSi od Svobode in vladne koalicije po volitvah dobila položaja predsednikov komisije za nadzor javnih financ in komisije za nadzor obveščevalnih služb. Po rezultatu volitev bi vodenje obeh komisij za preprečevanje zlorab oblasti morala voditi največja opozicijska stranka SDS.
Deloma bo nakazila na Balkan preverjala komisija, ki jo je ustanovila vladna koalicija, a le v delu, kako se je za ta nakazila lahko izvedelo.
Na seji parlamenta pa bo tudi nekaj zanimivih zakonodajnih odločitev. Pred poslanci bodo v sredo zastonjska šolska kosila za lačne otroke zasebnega zavoda 8. marec Nike Kovač, projekt bo na predlog vlade obveljal šele čez štiri leta, ko bo državi vladala že neka druga vlada. Iz predloga zavoda 8. marec, ki ga je ustanovil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac (Levica), pa so črtali tudi cel kup členov o popolnem podržavljenju priprave hrane, ker šole, če bi obveljajo, zakona ne bi mogle izvajati in bi učenci zaradi slabe premišljenosti ostali brez obrokov.
Pomembno dogajanje pa bo še v petek, ko bo pred poslanci predlog podržavljenja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po zakonu, ob katerem je razpadla vlada Marjana Šarca. Zbiranje 35 evrov od vseh zavarovancev bo po predlogu vlade državni zavod za zdravstveno zavarovanje od treh zasebnih zavarovalnic prevzel z novim letom in ne že septembra kot so najprej predlagali poslanci Svobode. Državni proračun pa bo pokril finančno luknjo, ki bo s prevzemom nastala in še ni povsem jasno, kolikšna bo. Da se s tem strinja, je povedal tudi finančni minister Klemen Boštjančič.