Golobova vlada ni držala skoraj nobene predvolilne obljube, le eno samo – da bo višala davke. Slednje ni le izpolnila, ampak je v zvezi z njo celo presegla vsa pričakovanja. Vsak dan pišemo o kakšnih novih davkih in drugih kreativnih dajatvah. Medtem ko komaj opravljamo celotno tlako, ki nam jo je na ramena naprtila vlada, in se zavedamo, koliko revnejši smo, Đilasov “novi razred” bogati. Časnik Finance je izračunal celotno škodo Golobove pogubne vlade, natančneje to, koliko več nam letno ukrade, ne da bi za to nudila kakršnekoli izboljšave javnih storitev. Še več – te so večinoma veliko slabše kot prej.
Izračuni Financ kažejo, da je povprečen Slovenec zdaj letno ob 300 evrov neto plače, privošči pa si lahko 13 odstotkov manj življenjskih potrebščin kot pred tremi leti. Podjetjem je ta vlada davčno osnovo dvignila desetkrat bolj, kot so zrasli njihovi prihodki. Gre za katastrofalne podatke, ki že vidno načenjajo življenjski standard prebivalstva.
Razlika, ki znaša 300 evrov neto plače letno, ne zajema izničenja Janševe dohodninske reforme. Če bi upoštevali še to, je prejemnik povprečne slovenske plače ob kar 1300 evrov neto, kar znaša 2600 evrov neto prihodka manj na gospodinjstvo. Številka temeljito načenja proračun slovenskih staršev in pomembno niža kakovost življenja njihovih otrok. Čeprav je podatek osebna tragedija, pa je še bolj šokanten podatek ta, da je obdavčitev podjetij dvignila desetkrat bolj, kot je rasel njihov prihodek. Gre za neposreden napad oblasti na gospodarstvo in blaginjo Slovencev, saj so podjetja in samostojni podjetniki praktično edini, ki v resnici polnijo neto proračun. Tako sta dolgoročno ogrožena konkurenčnost slovenskega gospodarstva in blagostanje vseh ljudi.
Kaj se je zgodilo v treh letih socialistične vlade?
Slovenci so se leta 2022 odločali o tem, ali si želijo več ali manj države, višje ali nižje davke. V kovidni histeriji so se odločili za višje davke in več države. 400.000 ljudi je namreč izbralo Roberta Goloba, ki jim je že pred volitvami jasno obljubil višje davke in povsem konkretno povedal, da bo razveljavil Janševo dohodninsko reformo, ki je neto plače zvišala vsem Slovencem. Rezultati so bili predvidljivi in se danes jasno kažejo v številkah. Kot poroča STA, se Slovenija spopada z eno izmed največjih rasti davčnega primeža med članicami OECD.
Po dveh letih upadanja med koronavirusno pandemijo se je davčna obremenitev plač v državah članicah OECD lani tretje leto zapored zvišala. Davčni primež oziroma delež bremena davkov in socialnih prispevkov se je v strošku dela za samskega delavca zvišal v nekaj več kot polovici držav članic, najbolj pa v Italiji in Sloveniji.
Predsednik vlade je že v času predvolilne kampanje obljubil povišanje davkov z razlago, da sam nižjih davkov ne potrebuje, ker bo drugače denar zapravljal le za neumnosti.
Obljubo je, na žalost delovne populacije, uresničil. Ne samo to – primerjava delovanja vlade Janeza Janše in Roberta Goloba kaže, da so se (oziroma se še bodo) pod slednjo povišali tudi nekatere dajatve in prispevki. Pregled novih obremenitev, ki jih uvaja trenutna vlada, kaže na temeljno konceptualno razliko med prejšnjo in trenutno vlado. Vlada Janeza Janše se je trudila zmanjševati finančne obremenitve, Golobova jih aktivno povečuje.
Nizki davki so za neumnosti
Pomudimo se pri zloglasni premierjevi predvolilni obljubi o višanju davkov. Bodoči predsednik vlade, vzgojen kot sin direktorja elektrarn, s tremi milijoni letnih dohodkov (od tega pol milijona le državne plače) takrat ni dobro razumel, kako bi si ljudstvo lahko pomagalo z nižjimi davki in višjimi neto plačami. Cinično je pripomnil, da denar vendar ne prinese sreče.
“To je moja izkušnja in moje osebno mnenje – zares ne potrebujemo nižjih davkov,” je poudaril Robert Golob in dodal, da res ne ve, kako bi njemu koristili nižji davki. “Razen da bi imel več denarja na računu in bi zapravljal za mogoče večje neumnosti,” je še izjavil povsem brez občutka. Gre za osebo, ki si, sodeč po fotografijah na Instagramu, brez težav privošči prestižna potovanja in letovanja na barkah.
To je izvolil narod. Retvitajte dalje. pic.twitter.com/cD5jovhyhx
— Jure Colja (@JureColja) April 27, 2022
Zanimivo je, da so mu ob takšnih prepotentnih izjavah nekateri takrat še vedno stopili v bran, češ da je bila izjava izvzeta iz konteksta. Če nekdo izjavi, da bi mu več denarja prej škodilo kot koristilo, ker bi le zapravljal za večje neumnosti, namreč ni konteksta, ki bi ta stavek lahko prikazal v drugačni luči. Mnogi v Sloveniji delajo po cele dneve in se komaj preživljajo iz meseca v mesec, potem pa pride Golob in izjavi, da od več denarja na računu ni nobene koristi. Morda zanj res ne, saj si ga je po vsej verjetnosti nabral že toliko, da ne ve, kaj bi z njim. Verjamemo, da denar ne prinese sreče, vendar pa moraš imeti za tako stališče vsaj kakšen milijonček na računu. Golob se tako iz ljudi naravnost norčuje.
Napad na blaginjo
Golobova vlada je večkrat znižala neto plače – naprej z ukinitvijo Janševe dohodninske reforme, s katero je povprečnemu Slovencu ukradla eno plačo, plače pa je dodatno obremenila z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem. V tem trenutku se lahko nadejamo povišanja zdravstvenega prispevka, ki je sicer že zdaj priklopljen na bruto plačo, uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo, uvedbe davka na nepremičnine, povišanih omrežnin, v vladnih krogih pa naj bi krožile celo zamisli o tako eksotičnih davkih, kot sta davek na pse in davek na celotno premoženje.
Davki na nekatere “grešne” izdelke so se že dvignili, npr. na sladke pijače. Gre za “regresivne” davke, ki prizadenejo revnejše, saj je posledično vsak kozarec pijače dražji, česar tisti z višjimi dohodki ne občutijo oziroma občutijo veliko manj. Manj kot pred Golobom zaslužijo tudi normirani samostojni podjetniki z letnimi prihodki, višjimi od 50.000 evrov. Finančno ministrstvo je pripravilo še predlog, po katerem bi normiranim samostojnim podjetnikom še bolj zaostrilo pogoje za delo.
Slovencem se je torej izpolnila tudi želja po merljivih podatkih OECD. Manj jim ostane, da bi lahko zapravljali “za neumnosti”. Zdaj, ko se je to v resnici zgodilo, se jim je nekako začelo dozdevati, da t. i. redistributivni socializem vendarle ni tako dober, kot se je zdelo na začetku. Tudi zato mora vlada svoje brutalno višanje davkov in nižanje življenjskega standarda upravičevati s pamfleti, kakršnega je danes objavila na družbenem omrežju X: “Zakaj plačujemo davke?” Zares umestno vprašanje.
Davki tako visoki, da nam je država začela pridigati, zakaj so nujni
Piarovci in trenutna vlada iz podzemlja globoke države se zavedajo, da so davki previsoki in da bo nezadovoljstvo vplivalo tudi na volitve, ki bodo potekale prihodnje leto, zato so prek vladne strani začeli izvajati zanimivo akcijo. Ta bo državljane osveščala, kako je pobiranje davkov v resnici plemenito početje tako za pobiralca kot dajalca.
“Zakaj plačujemo davke in prispevke?” se na svojem uradnem profilu sprašuje vlada. “Ste se že kdaj vprašali, kam gre denar, ki ga plačamo prek davkov in prispevkov? Ta sredstva so temelj za delovanje države in financiranje storitev, ki jih uporabljamo vsak dan. Brez teh sredstev bi bilo naše življenje povsem drugačno! Predstavljajte si, da ni javnih bolnišnic, šol, pokojnin, gasilcev, policije ali cestne infrastrukture,” še piše. Gre torej za izrastek folklornega reka: “Tito je gradil ceste, vrtce, bolnišnice …”
Na domači strani vlada razlaga abecedo davkov, in sicer s kolektivističnim razumevanjem, zakaj so nujni. Prav tako široko razlaga, da vplačujemo v štiri blagajne (državni proračun, občinske proračune, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – ZPIZ – in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije – ZZZS) in da na koncu vsi ti prispevki služijo skupnosti.
Resnica je na žalost veliko bridkejša. Kljub temu da v ZZZS vplačujemo vsako leto več (od nedavnega celo dopolnilno zdravstveno zavarovanje), ljudje še vedno umirajo med čakanjem na nujne onkološke preiskave, prav tako še vedno zbiramo zamaške za otroke z redkimi genetskimi boleznimi, ker ZZZS noče plačati njihovega zdravljenja. Občinam se niža povprečnina, pri tem pa “neposlušnim” celo grozijo, da se jim bodo vzeli del sredstev. V ZPIZ vlagamo del plače kot nekakšno investicijo v prihodnost, vendar na koncu dobimo pokojnino, ki je občutno nižja od povprečja EU. Več kot polovica upokojencev živi s pokojnino, ki je nižja od praga revščine.
Kaj pa se plačuje iz splošne postavke, imenovane “državni proračun”? Stvari, ob katerih bi delovnemu človeku zavrela kri, če bi vedel zanje. Okoli milijarda evrov (1.000.000.000,00) gre nevladnim organizacijam. Plačujemo pokojnine in prispevke privilegiranim umetnikom (kljub temu da je ljudstvo na referendumu jasno povedalo, kaj si o tem misli). Država v stilu afriške despotske luknje divje zapravlja in preplačuje vse – od najmanjšega javnega naročila za radirke do največjih infrastrukturnih projektov. Delno zaradi korupcije, delno pa tudi zaradi tega, ker je zakon o javnih naročilih napisan tako, da kar vabi etatistično mafijo, naj izkoristi sistem.
Piar ne deluje več
Vladni piar tudi tokrat ne bo deloval, ker ljudje slabšanje življenjskega standarda občutijo v lastnih denarnicah. Vozimo po luknjastih cestah, umiramo v čakalnih vrstah, zraven pa gledamo rdečo elito, ki z gasilsko cevjo zaliva svoje ulične podanike z našimi evri. Stvari se enostavno ne morejo več iziti – vsaj ne za trenutno vladno konstelacijo.
Na vladni tvit, da plačujemo davke in prispevke, je odgovoril ugleden mednarodni pravnik Miha Pogačnik, ki je zapisal: “To se tudi jaz sprašujem. Kakšne storitve dobi državljan? Nedelujoče zdravstvo, propadajoč sistem pokojnin, zamašeno cestno omrežje, blebetajoči nerazgledani vladni nevladni NVO-ji … Edino za gasilce podpišem, tem pa menda itak ne daste našega denarja.”
I. K.