Gibanja v državnem proračunu v letu 2023 so bila slabša kot v letu 2022. Fiskalni svet ugotavlja, da je bila proračunska poraba 2,3 milijarde evrov višja od prihodkov. Poslabšanje v primerjavi z letom 2022 je v prevladujoči meri izhajalo iz višje rasti porabe, zlasti stroškov dela in transferjev (nakazil) predvsem na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Nekateri ključni davčni prihodki so se zmanjševali, razlog za to pa je bilo umirjanje gospodarske aktivnosti in inflacije. Lani je bilo doseženo tudi znižanje javnega dolga v bruto domačem proizvodu (BDP), vendar Fiskalni svet opozarja, da je bilo to znižanje v celoti posledica visoke inflacije. Hitrejše in trajnejše zniževanje pa je onemogočeno zaradi visokega javnofinančnega primanjkljaja. Na to se spomnimo, ko se bodo oblastniki hvalili z znižanjem odstotka javnega dolga v BDP.
Fiskalni svet opozarja še na neustreznost proračunskega načrtovanja, proračunske bilance države namreč niso ustrezno prilagojene sprejetemu proračunu za leto 2024. Občutne spremembe glede na sprejeti proračun se nanašajo na predvideni solidarnostni prispevek za sanacijo po poplavah, ki je bil v procesu sprejemanja proračuna ukinjen. Dodatno je bila spremenjena še vrednost povprečnin občinam, uskladitev transferjev posameznikom in gospodinjstvom z inflacijo pa v osnutku proračuna ni bila predvidena. Proračun za leto 2024 je tako nerealen. Opozorila Fiskalnega sveta so velika klofuta vladajoči koaliciji.
Na to, da se stanje v državi slabša, kažejo tudi podatki Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je bila novembra še vedno nižja kot pred letom dni. Tudi nominalna vrednost davčno potrjenih računov ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta je nižja, medletno za 6 odstotkov. Realna rast BDP je bila v tretjem trimesečju 2023 negativna (-0,2 odstotka). Nižja je tudi realna zasebna potrošnja. Za skoraj desetino je bila nižja tudi realna vrednost izvoza proizvodov in storitev. Nič kaj spodbudna popotnica torej za leto 2024.
Vida Kocjan